Evropska poslanka Irena Joveva je skupaj s poslanskimi kolegi v javnem pismu izrazila zaskrbljenost nad napovedanim prenehanjem financiranja Radia Študent s strani Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Obstoj Radia Študent, je po mnenju evropskih poslancev, tako v študentskem kot v interesu širše družbe, ogrozitev njegovega delovanja pa neposredno nasprotuje vsem ciljem in prizadevanjem Evropske unije na področju pluralnosti medijev.

Novoizvoljeni študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) je na nedavnem zasedanju odločal o proračunu za leto 2021, v katerem pa ni več postavke za sofinanciranje Radia Študent. Radiu Študent, ki neprekinjeno deluje vse od leta 1969, torej gre za eno od najstarejših neodvisnih študentskih radijskih postaj v Evropi, je finančna podpora padala že desetletja.  Gre za edinstven medij, ki že več kot pol stoletja opravlja temeljno poslanstvo kritičnega medija v Sloveniji in je kot tak bistven gradnik pluralnosti našega medijskega prostora. Poslanci so opozorili, da so neodvisni mediji varuhi in nadzorniki demokracije ter pravne države in so ključni za ohranjanje demokracije, pravici do obveščanja in do obveščenosti pa sta del temeljnih vrednot. Predstavnike ŠOU so pozvali, naj Radia ne dojemajo kot nepotreben strošek v težkih časih, pač pa prepoznajo njegov poseben kulturni, izobraževalni in družbeni pomen ter dodali, da bi bilo smotrno razmisliti o nadgradnji delovanja Radia Študent v korist slovenskega medijskega prostora in kulture.

V nadaljevanju obljavljamo celotno pismo:

Spoštovani predstavniki Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU),

na vas se obračamo (nekateri med nami) tudi kot nekdanji študenti Univerze v Ljubljani, kot zaskrbljeni državljani Republike Slovenije in navsezadnje kot izvoljeni predstavniki v Evropskem parlamentu.

Podpisani poslanci Evropskega parlamenta bi radi izrazili zaskrbljenost nad napovedanim prenehanjem financiranja Radia Študent. Radio Študent, ena najstarejših neodvisnih študentskih radijskih postaj v Evropi, je edinstven medij v Evropi, ki že več kot pol stoletja opravlja temeljno poslanstvo kritičnega medija v Sloveniji in je kot tak bistven gradnik pluralnosti našega medijskega prostora. Neodvisni mediji so varuhi in nadzorniki demokracije ter pravne države in so ključni za ohranjanje naše demokracije, pravici do obveščanja in do obveščenosti pa sta del temeljnih vrednot. Različne redakcije Radia Študent kakovostno poročajo in se kritično odzivajo na marsikatere teme, ki drugje morda ne dobijo veliko pozornosti – vključno z zakonodajnimi procesi v evropskih institucijah – in odpirajo poglobljeno javno razpravo, h kateri spodbujajo vse deležnike javnega prostora.

Institucije Evropske unije si prizadevajo sektorjem, ki imajo ključno vlogo v naših demokracijah, zlasti medijskemu, zagotavljati podporo in dostop do finančne podpore EU iz vseh razpoložljivih instrumentov in programov. V ta namen je Evropski parlament po dolgih letih prizadevanj dosegel zagotovitev dodatnih sredstev znotraj sklopa programa Ustvarjalna Evropa za sodelovalna partnerstva novičarskih medijev, nepovratna sredstva pa bodo nudila pomoč za razvoj poslovnih in uredniških standardov. Mediji se že leta soočajo z negotovostjo, sredstva za preiskovalno novinarstvo upadajo, pritiski na uredniško politiko se stopnjujejo, nedavni politični dogodki v različnih državah članicah pa dodatno dokazujejo, da moramo vsi izvoljeni predstavniki zagotoviti, spodbujati in zagovarjati svobodo in pluralnost medijev. Ravno v tem času evropske institucije sooblikujejo iniciativi Evropske unije: ‘Akcijski načrt za evropsko demokracijo’ in ‘Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju’, ki bosta omogočali pomoč pri spopadanju z aktualno gospodarsko krizo ter sta sicer del širših prizadevanj EU in ključnih političnih vprašanj za celovito redefinicijo vzdržnega strukturnega položaja medijev. Nepopravljiva škoda bi bila, da se v teh časih zaradi partikularne samovolje zaduši kreativno organizacijo, ki v celoti ustreza merilom zakonodajnih iniciativ Evropske unije.

Radio Študent je predlani praznoval 50 let in včasih se nam zdi, da je njegov obstoj samoumeven. Slovenski medijski prostor je majhen in krhek, vsak kritičen glas pa je dragocen in vreden podpore. Radio Študent medtem ni samo medij, ampak tudi izobraževalna ustanova; vsako leto sprejmejo in izobrazijo na ducate mladih, ki bogatijo našo družbo. V teh dolgih desetletjih so iz vrst sodelavcev Radia Študent tako izšli vidni novinarji, podjetniki, intelektualci, akademiki in konec koncev tudi predsednik vlade. V polnem zavedanju in spoštovanju avtonomije študentskega organiziranja bi vas opomnili, da avtonomija ni samovolja, temveč zahteva odgovornost in preudarnost, nujno potrebno pa je tudi razumevanje širših procesov v družbi. Predstavnike v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani zato pozivamo, da Radia Študent ne dojemate kot nepotreben strošek v težkih časih, pač pa prepoznate njegov poseben kulturni, izobraževalni in družbeni pomen. Pozivamo vas, da prevzamete odgovornosti, ki pridejo z vlogo ustanovitelja zavoda. V luči trenutnih razmer bi bilo smotrno razmisliti o nadgradnji njegovega delovanja v korist slovenskega medijskega prostora in kulture.

Spoštovani predstavniki, nadaljnji obstoj Radia Študent je tako v študentskem kot v interesu širše družbe, ogrozitev njegovega delovanja pa neposredno nasprotuje vsem ciljem in prizadevanjem Evropske unije na področju pluralnosti medijev.

S spoštovanjem,
Irena Joveva
dr. Milan Brglez
dr. Klemen Grošelj
Tanja Fajon
Franc Bogovič
Ljudmila Novak

Foto: Marijo Županov

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *