Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 19. maja 2025, na povabilo Študentske svetovalnice udeležila okrogle mize na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Razprava z naslovom Duševno zdravje – med sistemom in posameznikom je povezala strokovnjake, mlade ter oblikovalce politik v skupnem iskanju boljših rešitev na tem občutljivem, a nadvse pomembnem področju.

“Vsak maj posebej govorimo o duševnem zdravju. Jaz mislim, da bi morali o tem govoriti pogosteje, ne le ob posebnih priložnostih,” je uvodoma dejala Joveva in opozorila, da razmere še vedno niso takšne, kot bi morale biti. V nadaljevanju je spomnila na razpravo v Evropskem parlamentu, kjer je naslovila vpliv delovnega okolja na duševno zdravje in pozvala k oblikovanju minimalnih skupnih evropskih standardov na tem področju.

Kot je poudarila je bil pomemben premik v zadnjem mandatu ustanovitev stalnega odbora za javno zdravje (SANT), ki se ločeno od matičnega odbora za okolje (ENVI) ukvarja tudi z duševnim zdravjem. “To je pomemben korak naprej, a daleč od zadostnega. Če bi imeli skupne evropske standarde, bi bila situacija bistveno boljša. Žal je duševno zdravje še vedno izključno v pristojnosti držav članic, kar pomeni zelo neenotne pristope.”

V pogovoru je komentirala tudi slovenski sistem: “Primerjave so nehvaležne, ker ima vsaka država svoje specifike, ampak dejstvo je, da tudi v Sloveniji še vedno nimamo dovolj sistemske podpore, predvsem v šolah. Mladi mi večkrat rečejo, da prvič slišijo za določene programe šele, ko so že sredi stiske. To pomeni, da nekaj ni prav. Potrebovali bi več zunanjih strokovnjakov, več delavnic in predvsem manj tišine okoli teh tem.”

Odzvala se je tudi na osebno zgodbo udeleženca dogodka in izpostavila, da stigma ostaja ena največjih ovir pri iskanju pomoči: “Lahko imamo vrhunski sistem, pa bo brez odprtega govora in podpore okolice ostal neizkoriščen. Dokler bo duševno zdravje tabu, ne bomo napredovali.”

Razpravo je povezala tudi s širšim evropskim kontekstom in aktualno zakonodajo: “V Evropskem parlamentu se trenutno ukvarjamo tudi z zakonodajo o farmacevtski industriji, z novimi oblikami poročanja o zasvojenosti in duševnem zdravju, pa tudi z vprašanjem intersekcionalnosti, ker ne doživljajo vsi stisk enako. Ženske, manjšine, migranti, vse to so kategorije, kjer moramo biti še posebej pozorni.”

Kot je ob koncu poudarila, bo še naprej glasno zagovarjala pravico do duševnega zdravja – kjer koli in kadar koli bo to mogoče. ”Evropski parlament nima neposrednih pristojnosti, a ima vpliv in kar je najpomembnejše ima platformo. Če jaz, kot poslanka, ne spregovorim o tem, kar me frustrira in kar vem, da frustrira številne druge, potem kdo bo? Pravico imamo – in dolžnost – da pritiskamo za spremembe.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 13. maja 2025, udeležila predstavitve bele knjige s 40 priporočili za prihodnost projekta Evropska prestolnica kulture (EPK), ki je nastala na pobudo letošnjih prestolnic, Nove Gorice z italijansko Gorico in nemškega Chemnitza. V zaključnem nagovoru je Joveva izpostavila pomembno vlogo kulture kot temelja evropske identitete, povezovanja in prihodnosti ter ob tej priložnosti poudarila, da je imenovanje EPK »več kot le prestižni naziv, je evropski model sodelovanja, razumevanja in skupne prihodnosti, ki temelji na kulturi kot povezovalni sili«.

Uvodoma je Joveva izpostavila, da kultura v  Evropi ni zgolj izraz umetniške ustvarjalnosti, temveč predstavlja temelj družbene kohezije in napredka. »Je jezik, ki presega meje, je spomin, ki oblikuje našo prihodnost in je navdih, ki nas žene naprej,« je dejala. Ob tem je spomnila, da pobuda Evropske prestolnice kulture že štiri desetletja osvetljuje kulturno bogastvo in raznolikost evropskega prostora ter daje mestom priložnost za preobrazbo in ponovni razcvet.

Simbolno je izpostavila prav letošnji dvojni nosilki tega naziva, Novo Gorico in Gorico, nekoč razdeljeni mesti, ki pa danes skupaj z nemškim mestom Chemnitz uresničujeta v praksi skupni slogan »GO Borderless« ter s tem prispevata k viziji Evrope brez meja. »Gre za simbol povezovanja preko zgodovinskih ločnic. Gre za dokaz, da skupna evropska kultura presega tako meje kot ideološke razlike.«

Joveva je v nagovoru izpostavila tudi širši pomen projekta in ob tem poudarila, da je imenovanje EPK »več kot le prestižni naziv, je evropski model sodelovanja, razumevanja in skupne prihodnosti, ki temelji na kulturi kot povezovalni sili«.

Svoj nagovor je sklenila z zahvalo vsem, ki so omogočili uresničitev projekta ter dodala, da nas Evropska prestolnica kulture leto za letom spodbuja k učenju drug od drugega ter k praznovanju tako edinstvenih kulturnih značilnosti, ki nas razlikujejo, kot skupnih niti, ki nas povezujejo kot Evropejce.

Vem, vsi pišemo o dnevu Evrope.

Berete o tem, kako pomembna je enotnost, kako pomembna je zavezanost, kako pomembne so vrednote.

Vse to drži, toda pomembno je priznati še, da Evropa še zdaleč ni popolna. Včasih nas frustrira in pogosto si želimo, da bi bila hitrejša, odločnejša in bolj pravična.

Tudi vse to drži, a treba se je vprašati še … bi bilo bolje brez nje? Je bolje paradno slaviti militarizem in revizionizem, kot to prav danes počnejo nekateri? Tudi marsikdo iz Evrope, mimogrede.

Moj odgovor je ne in ne. Evropa ni ideal, je pa proces, v katerem je treba pogosto premikati meje. Seveda ne geografskih! Ali državnih, če hočete. Mislim na tiste meje v glavah.

Vsak zakon, vsaka direktiva, vsaka razprava – vse to so delčki večje slike. In ko se fotografiram z zapisom “Ljubim Evropsko unijo”, to ne pomeni, da glede nje ne bi ničesar (ali – morda bolje rečeno – nikogar) spreminjala.

Ne morem vsega, marsikaj pa vendarle lahko. Zato dan Evrope zame ni zgolj datum ali dan praznih fraz. Je priložnost, da se spomnim, zakaj sem začela. In zakaj je pomembno, da ne odneham.