Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 20. marca 2025, na televiziji Hayat spregovorila o pismu, ki so ga evropski poslanci naslovili na visoko predstavnico EU za zunanje zadeve Kajo Kallas, s pozivom k uvedbi sankcij proti predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku. Kot je poudarila, so tovrstni ukrepi nujni, da se zaščiti suverenost in ozemeljska celovitost Bosne in Hercegovine ter zagotovi stabilnost v neposredni soseščini Evropske unije.

Pismo, ki so ga skupaj z Jovevo pripravili poslanci Tineke Strik in Thijs Reuten, je podpisalo 28 evropskih poslancev iz desetih držav članic in petih političnih skupin. Cilj poziva je zaščita suverenosti in ozemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine ter ohranitev stabilnosti v neposredni soseščini Evropske unije.

»Če sankcij ne bomo uspeli sprejeti v Svetu EU zaradi zahteve po soglasju, to ne bo zaradi nas, ampak zaradi enega človeka – morda celo zadnjega Dodikovega zaveznika tam, Viktorja Orbána,« je poudarila Joveva. Po njenih besedah bodo v tem primeru pritisk preusmerili na posamezne države članice, da sankcije uvedejo samostojno.

Joveva je spomnila, da je Dodik že vrsto let pod sankcijami ZDA in Združenega kraljestva, zato bi morala tudi Evropska unija jasno ukrepati. »Sankcije morajo zadeti tiste posameznike, ki ogrožajo mir, stabilnost in ustavni red. Nikakor ne gre za obsodbo naroda, temveč za človeka, ki ravna v nasprotju z ustavo, pravno državo in evropskimi vrednotami,« je ob tem pojasnila.

Evropska poslanka je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi zaostrene politične krize v BiH po izrečeni sodbi Miloradu Dodiku na državnem sodišču. Kot je poudarila, jo globoko pretresa politična blokada, v kateri se je znašla država: »Vse težje dojemam, da se to res dogaja. Država je povsem ohromljena, evropska pot obstala, talci pa so običajni ljudje.«

V nadaljevanju je ocenila lansko leto kot zamujeno priložnost za celotno državo, saj so bile reformne agende pripravljene, vendar politične elite niso znale izkoristiti ugodnega trenutka. »Upam, da prihodnjih priložnosti ne bomo znova zapravili in da bodo v ospredje stopili novi, iskreni ljudje – tisti, ki resnično verjamejo v evropsko prihodnost Bosne in Hercegovine,« je poudarila.

»Dodik se mora zavedati, da je vse bolj izoliran in da s svojimi dejanji ne škodi le državi, ampak tudi samemu sebi. Vračanje k nacionalistični retoriki preteklosti je nevarno in nedopustno. Vračanje k nacionalistični retoriki iz preteklosti je nevarno in nesprejemljivo. BiH ima institucije in zakone, ki jih mora spoštovati vsak – tudi Dodik. Ne moreš rušiti sodnega sistema, ker se z odločitvijo ne strinjaš.«

Za konec je spomnila, da je Slovenija zaprosila za posvet Varnostnega sveta Združenih narodov o razmerah v BiH, ki bo potekala v petek.

Prispevek si lahko v celoti ogledate s klikom na povezavo.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 19. marca 2025, v oddaji »Iza vesti« izrazila podporo srbskim študentom in poudarila, da so v zadnjih dvanajstih letih dosegli več kot celotna srbska politika. V intervjuju je med drugim izpostavila nujnost mednarodne in neodvisne preiskave v zvezi z neznanim sredstvom, ki naj bi bilo uporabljeno med protestom 15. marca 2025 v Beogradu. Njegovo delovanje je med mirno zbranimi protestniki povzročilo nemir, stampedo ter resne zdravstvene posledice pri številnih udeležencih.

Joveva se je uvodoma dotaknila tudi tragedije, ki je prizadela Severno Makedonijo, ko je v požaru v diskoteki v Kočanih umrlo 59 mladih. Kljub tem, da ji je o nesreči bilo težko govoriti, pa je priznala, da so predstavniki makedonskih oblasti – čeprav pozno – vseeno odreagirali.

»Ne strinjam se z vsemi stališči makedonskega premierja in predsednice. Reagirala sta pozno, a vsaj nista zanikala, lagala ali manipulirala. Mislim, da je to vseeno velika razlika v primerjavi s tem, kako se oblasti v Srbiji spopadajo s tragedijo in korupcijo, ki je sistemska in globoko ukoreninjena. Tam vidimo zanikanje, pomanjkanje transparentnosti in oddaljevanje od vsega, kar je povezano z Evropo in njenimi vrednotami.«

Joveva se je kritično odzvala tudi na obisk srbskega predsednika pri ranjenih iz nedavnega požara, ki se zdravijo v Srbiji. Potezo je označila kot neprimerno in politično motivirano. »Ne razumem, kako lahko kdo to podpira, dopušča ali celo hvali pod krinko pomoči ljudem. Tudi druge države pomagajo – tudi moja Slovenija. A nihče se pri tem ni fotografiral. Družine teh ljudi jih sploh ne morejo obiskati, on pa je to izkoristil. Kot je že mnoge druge tragedije – za lastno promocijo,« je bila ostra. Ob tem je dodala, da bi se morali vsi, ki takšna dejanja opravičujejo, resno vprašati, kje so meje dopustnega. Če je komu takšno ravnanje postalo nekaj običajnega, bi se moral resno vprašati, kaj sploh še šteje za neobičajno,« je opozorila evroposlanka.

Ob sobotnem, doslej največjem protestu v Beogradu je Joveva poudarila, da ni dvoma, da je bilo uporabljeno neko sredstvo, ki je povzročilo paniko med zbranimi. »Nisem strokovnjakinja, da bi vedela, kaj točno je bilo uporabljeno – niti ne trdim, da imam vse odgovore. A dejstvo je, da je nekaj sprožilo množično paniko na ulicah,« je dejala. Ob tem je izpostavila, da je absurdno trditi, da se ni zgodilo nič, če pa je tolikšno število ljudi poročalo o enakih simptomih in zdravstvenih težavah.

Kot je nadalje pojasnila, so državljani Srbije že zdavnaj izgubili zaupanje v lastne institucije. Glede na številna pričevanja udeležencev protesta ter dostopne videoposnetke, ki kažejo nenavadno gibanje množice, Joveva vidi mednarodno in neodvisno preiskavo kot edino možno rešitev za razjasnitev dogodkov. »To je najmanj, kar bi morali zahtevati, če želimo priti do resnice,« je ob tem dodala.

»Menim, da lahko le mednarodna, neodvisna preiskava poda jasen odgovor o tem, kaj se je točno zgodilo, kdo je sprejel odločitev o uporabi česarkoli že, in ali so bile kršene temeljne človekove pravice.«

Po mnenju Joveve Evropska komisija dogajanje v Srbiji sicer spremlja, a (za zdaj) ostaja pasivna opazovalka. »Ne vem, kaj se še mora zgoditi, da bi končno nehali zgolj gledati in začeli ukrepati. Kljub temu upam, da bo obisk v Bruslju – govorim o obisku predsednika Vučića – vsaj v tem pogledu prinesel premik. Da mu jasno povedo, da je neodvisna mednarodna preiskava nujna. Vsaj to,« je pogovor zaključila evroposlanka.

Intervju si lahko v celoti pogledate s klikom na povezavo.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) se je v četrtek, 13. marca 2025, udeležila zasedanja Skupnega parlamentarnega odbora EU – Bosna in Hercegovina (SAPC), kjer je izrazila resno zaskrbljenost nad politično in varnostno situacijo v državi. Opozorila je na nevarne trende nacionalistične retorike, spodkopavanje državnih institucij in zunanje vplive, ki ogrožajo stabilnost države ter njeno evropsko prihodnost. ”Obsodba enega človeka ne pomeni obsodbe celotnega naroda,” je poudarila v luči nedavne prvostopenjske obsodbe predsednika Republike Srbske, Milorada Dodika.

Joveva je uvodoma spomnila, da je še pred nekaj meseci na srečanju SAPC v Sarajevu verjela v nadaljevanje pozitivnega trenda reform, a je namesto tega današnjo razpravo zaznamovala predvsem varnostna kriza v državi. “Namesto napredka na evropski poti smo se vrnili k starim nacionalističnim temam, hujskaški retoriki, širjenju strahu in secesionizmu,” je dejala. Ob tem je ostro kritizirala politično vodstvo Republike Srbske, ki ne le da ne spoštuje institucij države, temveč aktivno spodkopava njen ustavni red in demokratične procese.

Čeprav je mednarodna skupnost obsodila ravnanje predsednika Milorada Dodika, pa pri odzivih Joveva pogreša več odločnosti. ‘‘Konec koncev je tudi nova ameriška administracija jasno sporočila, da je treba spoštovati institucije države, pa tudi suverenost in ozemeljsko celovitost BiH, ki ne smeta biti nikoli postavljeni pod vprašaj,” je poudarila. Ob tem je izrazila obžalovanje, da Dodik kljub jasnim opozorilom nadaljuje z napovedmi neustavnih ukrepov, kar po njenih besedah le še dodatno zaostruje že tako napeto politično situacijo v državi.

V nadaljevanju je opozorila tudi na varnostne grožnje, ki jih predstavlja velika količina nezakonitega orožja v državi. “Javna skrivnost je, da se v Bosni in Hercegovini nahaja ogromna količina nezakonitega orožja, ki predstavlja resno varnostno tveganje. Vemo, da so bila nekatera teroristična dejanja v Evropi izvedena z orožjem, ki izvira prav iz Bosne in Hercegovine,” je ob tem pojasnila. Poleg tega je izrazila še zaskrbljenost nad prisotnostjo militarističnih kampov in širjenjem verske radikalizacije prek družbenih omrežij.

Joveva je posebej opozorila na zaskrbljujočo stopnjo korupcije, ki Bosno in Hercegovino uvršča med države z najvišjo stopnjo zaznane korupcije. “Bosna in Hercegovina si deli nezavidljivo mesto med državami, kot so Belorusija, Laos, Mongolija in Filipini. Namesto da bi vlagali v gospoda

rski razvoj in družbeni napredek, se energija in denar usmerjata v teme, ki nas vračajo v zgodnja devetdeseta,” je bila kritična.

Govorila je tudi o nevarnosti ruskegavpliva v regiji, pri čemer jo skrbijo tudi informacije o domnevnih ruskih vojaških kampih na ozemlju entitete Repbulike Srbske. ‘‘Ena od najbolj absurdnih stvari je tudi dejstvo, da državne institucije še ved

no uporabljajo ruski protivirusni program Kaspersky Lab, kljub temu da je Evropski parlament že leta 2018 izdal opozorilo o njegovih varnostnih tveganjih,” je še dejala.

Joveva je svoj nagovor sklenila z jasnim pozivom k dejanskemu ukrepanju, ne zgolj deklarativni podpori evropski poti Bosne in Hercegovine. “Ne bodite zgolj deklarativno za EU in mir. Pokažite to z dejanji,” je poudarila in izrazila upanje, da bo naslednje srečanje SAPC osredotočeno na pozitivne teme, kot so nadaljnji koraki k članstvu v Evropski uniji. Ob tem je dodala, da bodo evropske institucije v prihodnjih mesecih še jasneje izpostavile, kdo dejansko prispeva k evropski prihodnosti Bosne in Hercegovine in kdo njen napredek nenehno zavira.

 

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 7. marca 2025, udeležila pogovora ‘Ženske in gradnja miru’ ob praznovanju mednarodnega dneva žensk, ki sta ga soorganizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Slovenski center PEN. Razprava je osvetlila vlogo žensk pri vzpostavljanju in ohranjanju miru v svetu ter pomen njihove enakopravne vključitve v procese odločanja. Ne gre za kvote, gre za to, da imamo glas, da smo del odločitev, ki krojijo svet, je o vlogi žensk v mirovnih procesih poudarila Joveva.

Uvodoma je izpostavila, da je današnji svet vse bolj nepredvidljiv, pri čemer pa se žal več energije vlaga v oboroževanje kot v iskanje poti do miru. Glede vloge žensk v evropski politiki je dodala, da kljub temu, da ženske predstavljajo skoraj 40 odstotkov poslank v Evropskem parlamentu, se ji ta delež še vedno zdi prenizek, četudi gre za pomemben korak k enakopravnosti v primerjavi z drugimi političnimi sistemi.

Na žalost so za visok delež poslank še vedno krive predvsem kvote krive tudi kvote, je pojasnila. ‘‘Jaz sem zagovornica kvot z vidika, da drugače ne gre, nisem pa zagovornica iz vidika, da jih sploh moramo imeti, ker bi to morale biti popolnoma samoumevne stvari,” je še poudarila. Ob tem je dodala, da bi morali šteti rezultati in delo posameznice ali posameznika, neodvisno od spola.

V nadaljevanju je opozorila, da so ženske pri oblikovanju miru še vedno premalo vključene. ”Težko govorimo o pravičnem miru, če je polovica prebivalstva praktično izključenega iz njenega oblikovanja,” je poudarila in dodala da po dostopnih podatkih OZN ženske predstavljajo manj kot petino udeležencev v mirovnih procesih.

Kljub temu, da ima Evropska unija v novem mandatu Komisije nekaj ključnih voditeljic – predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo in druge političarke na visokih položajih – pa po oceni Joveve še vedno prevladuje moški vpliv.

Radi rečemo, da so ženske bolj empatične in imajo večji čut za sočloveka. A ko gledam marsikoga po parlamentarnih hodnikih, ne vem, če bi lahko rekla, da so čisto vse ženske empatične, sploh glede na aktualno dogajanje in dvojne standarde Evropske unije, je dodala.

Joveva je izrazila tudi kritiko na račun predsednice Evropske komisije in njenega neenakega pristopa k različnim konfliktom. “Mene motijo dvojni standardi, ki jih ima tudi gospa Ursula von der Leyen. Pri določenih stvareh je zelo načelna, pri drugih, ki se zdijo malo bolj daleč, pa te načelnosti ni. Konkretno govorim o vojni v Gazi. In tukaj se res zelo pozna, da ni enake vneme, ni enake borbe,” je bila kritična.

Poudarila je, da morajo biti ženske v politiki bolj slišane ne le pri vprašanjih obrambe, temveč tudi pri iskanju trajnostnih rešitev za mir. “Pogosto poslušamo o krepitvi vojaških izdatkov in obrambe, kar je pomembno. Nič ni narobe z večanjem obrambnih izdatkov in se strinjam, da potrebujemo evropsko obrambo. Ne želim pa si, da se zdaj usmerjamo izključno, zgolj, samo v to – vojna je tudi trpljenje ljudi,” je dejala.

Joveva je pogovor sklenila z željo, da bi bile ženske bolj vključene v odločanje in da bi bila politika aktivnejša pri iskanju rešitev za mir.

Poleg evropske poslanke Joveve je na okrogli mizi sodelovala tudi dr. Anica Mikuš Kos, pediatrinja in otroška psihologinja, ustanoviteljica Slovenske filantropije.