Vprašanje ni, koliko suverenosti imaš, ampak kaj z njo narediš.

Evropska poslanka Irena Joveva se je ta teden mudila na uradnem obisku na Islandiji. V državi, kjer bo konec avgusta potekal referendum o obnovitvi pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, se je predsedstvo evropskih liberalcev udeležilo vrste srečanj in izmenjav pogledov posvečenih vprašanjem varnosti, inovacij in zelenem prehodu. ”Vprašanje ni, koliko suverenosti imaš, ampak kaj  z njo narediš,” je kot ključno misel obiska izpostavila Joveva.

”Nisem pričakovala, da me bo dežela ognja in ledu spomnila na Slovenijo. A me je. Seveda pri politiki, ne pri vulkanih. Tudi tukaj namreč hitro ugotoviš, da je o suverenosti veliko lažje govoriti kot jo dejansko živeti. In da sodelovanje ter suverenost nista nasprotji, kot ju nekateri radi prikazujejo,” je poudarila Joveva.

Čeprav je Islandija v preteklosti že zaprla enajst pogajalskih poglavij ter je članica Evropskega gospodarskega prostora in schengenskega območja, je, na prošnjo tedanje vlade, že več kot desetletje, ne štejemo za državo kandidatko za članstvo v Evropski uniji.

”Konec avgusta bodo Islandke in Islandci odločali, ali naj ponovno odprejo pristopna pogajanja z Evropsko unijo. Zanimivo je opazovati, kako zelo podobna je ta razprava tistim, ki jih poznamo drugod po Evropi.”

Islandija je z Evropsko unijo že danes tesno povezana prek skupnih vrednot, trdnega partnerstva na številnih področjih ter vodilnih rešitev na področju podnebnih politik, ki soustvarjajo zeleno gospodarstvo prihodnosti. Kljub temu razpravo o morebitnem ponovnem odprtju pristopnih pogajanj spremljajo številna vprašanja in pomisleki, pa tudi zavajajoče trditve, ki jih dejstva pogosto ne potrjujejo.

”Ne glede na to, ali smo govorili o ribah, energiji, gospodarstvu ali EU, smo se vedno znova vračali k istemu vprašanju: kako zaščititi svoje interese v svetu, ki postaja vse bolj nepredvidljiv?”

Program obiska sicer ni bil omejen zgolj na politične razprave. Islandija že danes razvija in uporablja vrsto naprednih podnebnih rešitev, s katerimi so se člani predsedstva Renew seznanili, od pretvarjanja ogljikovega dioksida v obnovljivi metanol v podjetju Carbon Recycling International, do njegovega mineralnega shranjevanja v kamen pri podjetju Carbfix ter izrabe geotermalne energije v elektrarni Hellisheiði, ki zagotavlja ogrevanje za več kot polovico širšega območja Reykjavíka.

”Ogledali smo si tudi projekte na področju geotermalne energije, zajemanja CO₂ in tehnologij, ki dokazujejo, da se o prihodnosti ne da samo razpravljati – da se jo da tudi graditi. In še nečesa me je Islandija ponovno spomnila. Da majhnost države pogosto obstaja predvsem v glavah. Pri vulkanih to kakopak ne velja,” je rešitve, ki krepijo energetsko neodvisnost države povzela Joveva.