Joveva za Lizo Majo: ‘‘Obljube so eno, dejanja drugo – in jaz sem človek dejanj.’’

Tik pred poletnimi počitnicami je evropska poslanka Irena Joveva spregovorila za glasilo Liza Maja. V intervjuju, ki je izšel v četrtek, 3. avgusta 2023, se je dotaknila usklajevanja politike in družinskega življenja, svojih pritiskov na podjetja za spoštovanje slovenskega jezika, govorila pa je tudi o prihajajočem evropskem aktu o svobodi medijev in o svojih preostalih prioritetah. Zakaj počne, kar počne, na kakšen način deluje in koga ima najbolj v mislih, ko se bori za boljšo prihodnost naslednjih generacij, si preberite v povzetku v nadaljevanju.

‘‘Vsakič znova vse tri. Vse me je oblikovalo in izpopolnilo, mi omogočilo delati to, kar rada delam, v kar verjamem,’’ je na začetku Joveva odgovorila na vprašanje o tem, ali bi prej izbrala poklic novinarke, političarke ali mame.

‘‘V novinarstvu sem rada prišla zgodbi do dna, zdaj pa pritiskam ‘od znotraj’. Z zakonskimi akti, amandmaji, javnimi pozivi, recimo takšnimi, kot je bilo pismo izvršnemu direktorju Appla.’’

Glede usklajevanja službe, obveznosti in družine je povedala, da to počne vsak dan sproti, hkrati pa je poudarila, da ni ne prva in ne zadnja političarka z družino in da to v letu 2023 ne bi smelo biti nič nenavadnega.

‘‘Ne želim, da se sliši klišejsko, toda vse, kar počnem, resno počnem tudi za njeno prihodnost. Kot evroposlanka ne morem popraviti vsega, kar je narobe na tem svetu, žal, ga pa lahko na vsaj nekaterih področjih skušam spremeniti in tudi spreminjam na bolje. Z željo, da bo nekoč moja hči ponosna na vse, kar počnem.’’

Glede svoje zadnje iniciative z bojem za dostopnost slovenščine v digitalnem svetu je pojasnila, da se stvari premikajo. Izpostavila je zapostavljene ne samo govorke in govorce izključno slovenščine, pač pa predvsem vse slepe, slabovidne, gluhe in naglušne, ki so zaradi takšne jezikovne diskriminacije multinacionalk še dodatno odrinjeni na rob družbe.

‘‘Konec koncev pa: tudi vsi mi, ki znamo kakšen tuji jezik. Pa kaj potem, če ga? Uporabljati maternega je naša pravica in naša izbira. Pisala sem torej na našem trgu prisotnim ogromnim podjetjem, in to v slovenščini. Ljudje so mojo iniciativo podprli, tudi slovenska stroka.’’

Poslanka se je s sestala s predstavniki podjetij in jim odločno dejala, da bo skrbno spremljala napredek – tako s ‘sitnarjenjem’ kot s konkretnimi zakonskimi rešitvami. To je poslanka udejanila tudi v okviru svojega poročevalstva v imenu svoje politične skupine Renew Europe, kjer se je pri oblikovanju besedila evropskega akta o svobodi medijev zavzela za določbo, ki bo v delu urejala ponudnike pretočnih vsebin na trgu EU.

‘‘Sodelujemo na različnih področjih, zakaj ne bi tudi na inšpektorskem? Gre namreč za to, da bi lahko inšpektor v Sloveniji rekel inšpektorju v neki drugi državi članici, kjer ima recimo Netflix sedež, da naj uredi nek problem. V bistvu bi šlo za nek zakonit prenos pristojnosti, po domače povedano. Slovenščina je eden izmed uradnih jezikov Evropske unije in to bo ostala. Če ne gre zlepa, bomo pač s pritiski in zakonodajo zagotovili, da bodo naš jezik vsa v naši državi prisotna podjetja primorana spoštovati.’’

O omenjenem aktu je povedala še, da je pomemben za obveščenost javnosti, pa tudi zato, ker mediji vsem v politiki nastavljajo ogledalo, da se ravnajo odgovorno. Pri tem je poudarila, da ne govori o tistih propagandnih, temveč o tistih s kredibilnostjo in objektivnostjo.

‘‘Če pade svoboda teh medijev, pade demokracija. Ko pade ta, pa se nam vsem slabo piše. Marsikje je žal že padla, tudi v Evropi. Osebno sem se sestala s predstavniki tako vlade kot medijev na recimo Poljskem in Madžarskem in verjemite mi, ko rečem, da si ne želimo družbe enoumja.’’

Ob koncu se je dotaknila še svojih aktivnosti v okviru skupine Renew Europe in na splošno v Evropskem parlamentu, kjer sedi v številnih odborih. Tako pokriva vse od odbora za kulturo in izobraževanje, odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. V sklopu slednjega je Joveva nedavno postala tudi podpredsednica novega pododbora za javno zdravje, kjer ima za eno od prioritet duševno zdravje.