Presežimo “kulturo” sovraštva

Junij. Mesec začetka poletja. Mesec rojstva moje punčke. In mesec skupnosti LGBTQI+. Žal še vedno živimo v svetu, v katerem se ljudje soočajo z nasiljem in neenakopravnostjo, celo mučenji in usmrtitvami samo zaradi tega, ker imajo nekoga radi ali ker so videti, kot so pač videti. Spolna usmerjenost in spolna identiteta sta sestavna vidika nas samih in nikoli ne bi smela voditi v diskriminacijo ali zlorabo, kaj šele smrt!

Stonewall. Upor proti policijski raciji in policijskemu nasilju v newyorškem lokalu Stonewall leta 1969 velja za začetek prvih LGBTQ+ gibanj, ki so kasneje privedli tudi do vzpostavitve prvih LGBT organizacij in organiziranega dela LGBT skupnosti.

Galerija. Incident v lokalu Galerija v Ljubljani leta 2001 velja za povod prve parade ponosa pri nas, sicer pa so se močna LGBT gibanja pri nas oblikovala že v 80. letih prejšnjega tisočletja.

Prav je. Prav je, da se spominjamo pogumnih dejanj še bolj pogumnih posameznic in posameznikov, ki so orali ledino za pravice manjšin in se borili za večjo enakopravnost v družbi. Nadaljevanje začetega dela je sedaj na vseh nas. Ni dovolj samo nemo opazovati. Treba se je zavedati, kakšne izzive morajo pogosto premagovati pripadnice in pripadnikiskupnosti LGBTQI+, da bi bili sprejeti, razumljeni ali zgolj videni. Predvsem mladi, ki se še oblikujejo in odkrivajo svojo identiteto.

Res je prav. Prav je, da se za pravice vseh borimo vedno in ne samo v juniju. Besedi ‘dostojanstvo’ in ‘pravice’ nimata spredaj ‘človekovo’ in ‘človekove’ kar tako, za okras. V tem kontekstu smo vsi rojeni svobodni in enaki. Ne zaradi vlade, države ali Evropske unije, ampak zato, ker so to naše rojstne pravice. Ne glede na čas in kraj rojstva. Ne glede na barvo naše kože. Ne glede na to, kako se spolno identificiramo. In ne glede na to, koga imamo radi.

Irena

Fotografija je bila posneta na Paradi ponosa leta 2020 v Ljubljani. Foto: osebni arhiv poslanke.

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.