Zanimivo.

Zanimivo.

Ko se govori o konkurenčnosti, inovacijah in napredku, nekako vedno prva na udaru pristane transparentnost.

Evropska komisija želi sprostiti pravila za proizvode, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami.

Sama absolutno nimam težav z znanostjo. Nimam težav z razvojem. Imam pa težavo s tem, da bi ljudem odvzeli informacije, na podlagi katerih se lahko svobodno odločajo.

Če so ti proizvodi res tako varni in tako koristni, kot poslušamo, potem ne razumem, zakaj bi bilo označevanje problem?

Transparentnost ne bi smela nikogar motiti.

Potrošniki imamo pravico vedeti, kaj kupujemo in kaj jemo. Kmetje imajo pravico vedeti, kaj pridelujejo.

A predlagane spremembe žal pomenijo manj označevanja, manj sledljivosti in manj informacij. Obenem pa več prostora za patente in več moči za tiste, ki jo imajo že danes največ.

O tem smo v Evropskem parlamentu že glasovali. V prejšnjem mandatu. Že takrat sem podprla označevanje in sledljivost ter nasprotovala patentiranju semen. Toda – pomembna podrobnost: pri tem sem bila edina slovenska evropska poslanka.

No, tudi tokrat sem glasovala enako. Glasovala sem predvsem proti netransparentnosti. Je bila pa tokrat gneča nekoliko večja (berite: končno nisem bila edina).

Razlogi so sicer zagotovo različni, ampak v tem primeru se ne bom pritoževala. Rekla bom samo: lepo, da so se mi nekateri kolegice in kolegi pridružili, čeprav doslednost menda ni vedno najbolj modna politična drža.

Kakorkoli: transparentnost ni ovira. Vprašanje je le, komu je v napoto. In kdaj. In, kakopak, zakaj.