Joveva za EUobserver: “S svojim vsakodnevnim delom dokazujem, da to, kar pridigam, tudi zares izvajam.” (intervju)

Lačni sprememb: Mladi in evropski poslanci se glasi posebno poročilo, ki ga je pripravil EUobserver. Pred volitvami v Evropski parlament prihodnje leto se je EUobserver pogovarjal z evropskimi poslanci, mlajšimi od 35 let, da bi izvedel več o glasu mladih v evropski zakonodaji – in o tem, kako bi lahko imeli večjo vlogo.

Spodaj si lahko preberete intervju z evropsko poslanko Ireno Jovevo.

Če se ozrete nazaj na prejšnje zakonodajno obdobje, kateri so bili najpomembnejši dosežki ali izzivi, s katerimi ste se soočili kot mlada poslanka Evropskega parlamenta?

V tem mandatu je bilo več mladih poslank in poslancev kot v prejšnjih mandatih. Na samem začetku je bilo nenavadno, da so me varnostniki spraševali po akreditaciji – ker so glede na mojo starost mislili, da sem asistentka (smeh).

Mi (medstrankarski, mlajši poslanci) smo se že precej zgodaj poskušali organizirati, da bi se slišal naš glas in naše perspektive. Čas je bil, da v parlamentu uvedemo nekaj sprememb, saj strukture, ki smo jih videli, ne ustrezajo trenutni realnosti.

S svojim vsakodnevnim delom, obveznostmi in načinu izvajanja in informiranja o zakonodaji – s preglednostjo, odprtostjo do ljudi in dostopnostjo – sem (in številni moji mladi kolegi) pokazala, da je drugačna politika mogoča in da moški v sivih oblekah, ki govorijo v birokratskem jeziku, ki ga nihče zunaj njihovega mehurčka ne razume, niso norma. Predvsem pa, da je čas, da to spremenimo.

Dosegli smo precej (in pravim “smo”, saj sama ne bi mogla vsega doseči brez razumevanja in podpore svojih kolegic in kolegov), predvsem smo odpravili neplačana pripravništva, se zavzemali za več možnosti za sodelovanje na daljavo v parlamentu, bili v ospredju boja za podnebje, mlade, pravice do splava in drugo.

Glede na to, da je pandemija Covida vplivala na naše delo in nas postavila v delovne razmere brez primere, menim, da nam je vseeno uspelo uveljaviti svoje načine in ideje ter se dokaj hitro prilagoditi delovnim metodam.

Kako menite, da sta vaša starost in generacijska perspektiva vplivali na vaše delo in odločanje v Evropskem parlamentu? Ali lahko navedete primere vprašanj, pri katerih se je vaš pogled razlikoval od pogleda starejših kolegov?

Delam v odboru za kulturo in izobraževanje, odboru za zaposlovanje in socialne zadeve ter odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane – vsa ta področja so zelo pomembna za mlade.

Nikoli se nisem imela za pomembnejšo od drugih ali nedosegljivo in mislim, da je to ena od bistvenih razlik, ki jih je mogoče opaziti med nekaterimi oblikovalci politik. S svojo ekipo in vsemi zaposlenimi v parlamentu se imam za enakopravnega. Na vseh sestankih imam pri sebi pisalo in beležko ter si zapisujem ideje, ki jih slišim od osebe, ki sedi nasproti mene, saj sem prepričana, da samo zato, ker sedimo v Evropskem parlamentu, ne vemo vsega.

Ustvarila sem spletno stran Ideje, ki presegajo meje, na kateri sem mlade posebej pozvala, naj napišejo svoje ideje in pomisleke o trenutni zakonodaji, Evropi in svetu. Z velikim zanimanjem sem jih prebrala, saj menim, da nikoli ne moremo bolje poznati težav nekoga kot oseba, ki jih sama doživlja. Delam z mladimi in mislim, da sem kot mlada oseba tudi sama tu zato, da jih zastopam in sem njihov glas. Družabne medije uporabljam kot platformo za komuniciranje z mladimi – prirejam kvize, vprašanja in odgovore (Q&A) ter veliko časa preživim na univerzah, v nevladnih organizacijah in mladinskih združenjih, da ne bi izgubila stika z mladimi na terenu. Mislim, da je to bistvena razlika med mano in nekaterimi drugimi kolegi, ki politiko in sebe še vedno vidijo kot nedosegljive za državljane in pozabljajo, da so tam, kjer so, zaradi državljanov in za državljane. Nenazadnje imam tudi majhno hčerko in vse odločitve, ki jih sprejemam, sprejemam zanjo, saj želim tudi zanjo ustvariti in zapustiti boljši svet.

Ste v Evropskem parlamentu naleteli na kakšne ovire ali predsodke zaradi svoje starosti?

Niti ne. Zagotovo je bilo na začetku potrebno nekaj prilagajanja, predvsem časa, da so poslanci sprejeli dejstvo, da se jim je pridružila tudi mlajša generacija, ki je pripravljena prevzeti pobudo za spremembo nekaterih pravil in postopkov v parlamentu. V parlamentu je očitno, da se med nami razlikujeta način dela in tudi pristop k politiki, vendar sem, odkrito povedano, največ ovir imela, ko sem se politiki šele pridružila, in sicer doma. Kot mladi ženski je bilo to precej zahtevno obdobje, saj so moje znanje in sposobnosti včasih postavljali pod vprašaj, ravno zaradi moje starosti in dejstva, da prihajam z drugega področja (pred izvolitvijo sem bila novinarka). Vesela sem, da se stvari počasi spreminjajo, vendar smo morali nekateri od nas z zgledom dokazati, da smo še vedno lahko dobri politiki, dobre mlade matere (ali očetje) in s preprostim jezikom prek družbenih medijev približamo zapletene politike našim ljudem.

Kakšna bodo vaša pričakovanja in prednostne naloge v prihodnjem mandatu Evropskega parlamenta? Ali obstajajo posebna vprašanja ali politike, za katere menite, da jim je treba nujno posvetiti pozornost, zlasti z vidika mladih?

Moja prva želja je, da bi se mladi udeležili volitev in glasovali. Zelo pomembno je, da mladi odločajo o tem, v katero smer bo šla Evropska unija v naslednjih petih letih. Zavedam se, da marsikaj ni šlo vse po pričakovanjih, vendar to, da ne oddate svojega glasu, ni rešitev. Trenutno imamo veliko kriz – vojna v Ukrajini, inflacija, podnebne spremembe, brezposelnost mladih, duševno zdravje – če jih naštejemo le nekaj. Prepričana sem, da imajo mladi veliko pomembnih stvari za povedati, zato jih resnično pozivam, naj se obrnejo na svoje predstavnike, oddajo svoj glas in so soustvarjalci politike in svoje prihodnosti. Upam, da bo v naslednjem zakonodajnem telesu več mladih poslank in poslancev, ki bodo imeli odprto uho in srce za mlajše generacije. Veliko dela je treba opraviti na področju okolja, zaposlovanja, kulture, izobraževanja, zdravja – vsa ta področja zadevajo mlade in njihovo oziroma našo prihodnost.

Kako vidite vlogo mladih poslancev Evropskega parlamenta v luči nedavnih gibanj in aktivizma, ki jih vodijo mladi po vsej Evropi, kot so podnebne stavke in gibanja za socialno pravičnost, pri krepitvi teh skrbi in njihovem prenosu v politične ukrepe na evropski ravni?

Menim, da mladi poslanci Evropskega parlamenta resnično krepimo glasove zaskrbljenih mladih in da njihove ideje resnično vključujemo v naše delo. Po mojih izkušnjah se mladi pogosteje pogovarjajo z nami in nam pridigajo, saj menijo, da smo jim bolj in lažje dostopni. Kot že rečeno, pri vseh odločitvah, ki jih sprejemam, razmišljam o vplivu teh odločitev na mlade in vplivu, ki ga bodo te odločitve pustile v prihodnosti.

Ena od tematik je bila prepoved neplačanih pripravništev v Evropski uniji. Sama se spomnim, kako težko je kot študent preživeti, potem pa me prosijo, naj nekje delam zastonj – zame to preprosto ni mogoče. V tem primeru bi bil velik del mladih diskriminiran, saj tega ne morejo finančno zdržati. Po drugi strani pa ste imeli nekaj poslancev, ki so trdili, da je takšna izkušnja že priložnost za odpiranje vrat, ki daje korist. Kje? sem se vprašala –  in v isti sapi razmišljala, ali sploh vedo, kako je, če potrebuješ delovne izkušnje, opraviš odlično delo in v zameno ne dobiš nobenega finančnega nadomestila?

To smo na primer konkretno zapisali v evropsko zakonodajo. Slišali smo pomisleke mladih in jih razumeli ter naredili vse, da bi jih resnično prenesli v zakonodajo in se v tem parlamentu borili zanje.

Podobno je bilo z zakonom o obnovi narave, kjer smo slišali krike mladih in njihove upravičene pomisleke, ki pa jih nekatere politične skupine in poslanci niso želeli slišati.

Podpiram uvedbo t.i.  evropskega ”preizkusa mladih”, ki bi vprašanja in mnenja mladih vključil v vse politike in ocenil vpil teh politik na življenje mladih.  Vendar žal imamo kolege, ki niso navdušeni nad vprašanji mladih, ampak svoje odločitve raje osredotočajo na druge akterje, politične koristi, takojšnje kratkoročne rezultate ali podobno. Ta preizkus bi res pomagal tudi tistim, ki mladih ne slišijo zares ali pa jih zavračajo, da bi predloge zakonov ocenili in preizkusili z vidika mladih ter to bolj vidno poudarili – v vseh zakonih, s katerimi se ukvarjamo.

Kako ocenjujete splošno zastopanost mladih v Evropskem parlamentu? Katere reforme ali spremembe bi zagovarjali, da bi v prihodnosti okrepili zastopanost in glas mladih poslancev Evropskega parlamenta?

Število mladih poslank in poslancev Evropskega parlamenta jasno kaže, da nesorazmerno odražamo mlado evropsko prebivalstvo, zato upam, da se nam bo v prihodnosti pridružilo še več mladih. Kar zadeva konkretne zamisli, menim, da bi bilo treba redno izvajati “preizkus mladih”, organizirati več okroglih miz z mladimi aktivisti in njihovo prisotnostjo ter odprto izmenjavo mnenj. To bi moralo postati pravilo in ne izjema.

Pri tem vem, da nekateri poslanci ne marajo, da jim nekdo govori, kaj naj delajo in kako naj opravljajo svoje delo, kar se je zgodilo tudi v primeru mnenja, ki sem ga pripravila o dialogih z državljani in njihovem sodelovanju pri odločanju v EU, kjer je bilo nekatere kolege težko prepričati, da bi morali več časa preživeti “z ljudmi na terenu” in pri svojem delu uporabljati pristop od spodaj navzgor.

Drugo vprašanje, o katerem se premalo govori, je porodniški dopust. Če želimo imeti več mladih poslancev Evropskega parlamenta, jim moramo zagotoviti tudi pravico do porodniškega dopusta, saj smo lahko hkrati dobre matere in dobre političarke, vendar ne smemo biti kaznovane za porod ko o v teh šestih mesecih ne smeš glasovati. Žal neudeležba na volitvah tega ne bo rešila. Mislim, da smo pokazali, da smo sposobni razmišljati izven okvirjev in v politiko vnesti sveže, prijaznejše, predvsem pa prožnejše vzdušje – in vsaj za moje volilno okrožje menim, da je to dobro delovalo in bilo zelo cenjeno.

Članek je v angleškem jeziku dostopen TUKAJ.