Neplačano pripravništvo … je moderno suženjstvo.
To je moje stališče. In to je bilo stališče Evropskega parlamenta v prejšnjem mandatu.
Danes je drugače. V parlamentu je ogromno glasov proti. Pripravnice in pripravniki niso delavke in delavci, pravijo. Zato jim, pravijo, ne pripadajo ne plačilo ne osnovne pravice, niti tista najbolj logična – pravica pridobivanja novega znanja ali veščin.
Prosim?! No … nasprotnice in nasprotniki – četudi močni in četudi med njimi celo takšni, ki se skrivajo za nezabeleženimi glasovanji, ki jih nihče ne more preveriti – nas na ravni odbora za zaposlovanje in socialne zadeve niso ustavili.
Kot ena od parlamentarnih pogajalk vam namreč z veseljem sporočam, da smo minuli teden potrdili stališče parlamenta o PLAČANIH pripravništvih.
Po dolgem in izredno napornem letu pogajanj smo uspeli izboljšati in okrepiti predlog komisije, tudi s konkretno mojimi dodatki. Izpostavila bom tiste najpomembnejše.
Pripravnice in pripravniki bodo morali z delodajalcem podpisati pogodbo, ki jim bo zagotavljala številne pravice in varovalke pred izrabo ali zlorabo položaja.
Opravljanje dela bo omejeno na največ pol leta, dobiti pa bodo morali ustrezno plačilo, zagotovljeno socialno varnost, zavarovanje na delovnem mestu in mentorja ali mentorico.
Če bi pripravnica ali pripravnik ugotovil(a) kratenje pravic – v kakršnikoli obliki, naj bo to z vidika pretiranega števila opravljenih ur, kršenje dogovora glede plačila ali pa občutek, da delo ne prinaša potrebnega znanja – bo to lahko prijavil(a) odgovorni osebi, ki bo nato sprožila postopek preverjanja ustreznosti. V primeru dejanske nepravilnosti bo sledila inšpekcija in seveda ustrezna kazen delodajalcu.
Pa še moje najljubše področje: transparentnost. Delodajalci bodo morali pregledno in javno objaviti vse razpise za pripravništva, kjer bodo jasno izpostavljeni pogoji dela. Če se v podjetju ali instituciji sprosti delovno mesto, pa bodo pripravnice in pripravniki morali imeti enak dostop do razpisa kot zaposleni. To je še posebej pomembno v primerih notranjih razpisov.
Iskreno in brez lažne skromnosti, vse to ni ravno mala zmaga. Gre za pomemben korak k temu, da pripravništva postanejo priložnost za VSE mlade, ne le tiste, ki si lahko privoščijo delati brez plačila.
Je pa res, da bitka še zdaleč ni končana. Čaka nas plenarna razprava in morebitna obravnava zakonodaje, potem pa trda medinstitucionalna pogajanja. Stališče Sveta žal ni niti približno toliko ambiciozno ali usmerjeno v varovanje pravic pripravnic in pripravnikov.
Ampak obljubim: borila se bom, dokler neplačano pripravništvo ne bo dokončno postalo del preteklosti.