Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 23. septembra 2020, v Ljubljani gostila dogodek z naslovom »Verodostojnost informacij, odgovornost politike in strpnost do nestrpnosti.« Na okrogli mizi, ki smo jo v živo prenašali tudi na spletu, je kot sogovornike gostila soustanoviteljico in urednico Metine liste Natašo Briški, zgodovinarja in publicista Luko Lisjaka Gabrijelčiča ter pravnika in kolumnista Matjaža Grudna. Po video povezavi so se z nagovori in konkretnimi izzivi, s katerimi se na teh področjih sooča Evropska unija, vključili tudi podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova ter evropski poslanci iz skupine Renew Europe Guy Verhofstadt, Sophie in ‘t Veld, Michal Šimečka, Anna Julia Donath in Ramona Strugariu. Prisotne je nagovoril tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec.

Irena Joveva je v uvodu kot eno največjih težav izpostavila nizko stopnjo javnega diskurza, zlasti na politični ravni: »Kako doseči – in celo zahtevati – celovito družbeno odgovornost, če pri veliki večini tistih na oblasti, ki bi morali prvi biti zgled, nimamo niti osnovne politične odgovornosti? Zame sicer ti ljudje so zgled. Toda zgled, kakšna kot političarka – in tudi sicer – nikoli ne želim postati.«

Poslanka je med drugim spregovorila o prizadevanjih v Evropskem parlamentu pri soočanju z dezinformacijami in sovražnim govorom, pri čemer je postavila v ospredje predvsem Akcijski načrt za demokracijo in Akt o digitalnih storitvah. Pri pripravi slednjega aktivno deluje tudi sama, in sicer v okviru odbora za kulturo. Kot poročevalki v senci za tri mnenja v povezavi z omenjenim aktom ji je v imenu politične skupine Renew Europe uspelo s številnimi predlogi glede preglednosti algoritmov in večje odgovornosti platform, ob hkratnem spodbujanju boja proti dezinformacijam in sovražnemu govoru z opolnomočenjem uporabnikov ter njihovo možnostjo označevanja spornih vsebin.

Predvidenih ukrepov Evropske komisije na teh področjih se je v pozdravnem nagovoru dotaknila tudi njena podpredsednica, evropska komisarka za vrednote in preglednost, Vera Jourova. O dezinformacijah je dejala, da »spodkopavajo zaupanje v naše demokracije in naše institucije«, o sovražnem govoru pa, da je »usmerjen proti znanstvenikom, zdravnikom, novinarjem in drugim akterjem v javni sferi«, kar da je še posebej grda plat trenutnega dogajanja. »Cilj pa je zaključiti razprave ali utišati stališča. Tega ne moremo in ne bomo sprejeli,« je bila jasna komisarka in dodala, da si prizadevajo tudi za to, da bi bilo tisto, kar vidimo, beremo in slišimo na spletu, bolj jasno in pregledno: »Ljudje bi morali vedeti, od kod vsebina prihaja, kdo jo plačuje in kdo ima od nje koristi. Šele ko veste, kaj kdo sponzorira, lahko ocenite točnost informacije, kar je ključno.«

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je izpostavil, da si »ne želimo posegati v medije, pač pa želimo odpirati teme o dezinformacijah, neresnici in sovražnem govoru, saj je tega preveč. In če tega ne bomo začeli ustavljati, se bomo nekoč zbudili v precej drugačnem svetu.«

Udeleženci razprave so se strinjali, da spletne platforme trgujejo s podatki. »Na tržišču laži pogojev ne diktira samo ponudba, ampak tudi povpraševanje,« je poudaril Matjaž Gruden. Ključna je pozornost, ki jo določen podatek pritegne. Gruden je dejal, da potrebujemo ustreznejšo samoregulativo, pa tudi večjo regulativo socialnih omrežij: »A samo s tem ne bomo uredili problemov. To je vprašanje stanja v družbi in tega, kako se ljudje na položajih odzivajo glede tega. Pri nas ne razumemo, da spoštovanje svobode govora nima zveze z etičnim ‘vsegliharstvom’. Naš imunski sistem so javni mediji, pri posameznikih pa veščine sposobnosti in kompetence kritičnega razmišljanja, da bi v stiku z dezinformacijami znali ustrezno reagirati. Tu pa je zelo pomembna stvar izobraževanje. Če mladi ne bodo imeli sposobnosti kritičnega razmišljanja, potem bodo lahke žrtve tistih, ki bodo želeli z njimi manipulirati.«

Nataša Briški je bila kritična do vidnejših predstavnikov politike in družbe: »Velja voditi z zgledom. Politiki ste tisti, ki vas gledamo na televiziji, Twitterju in Facebooku. Zdi se mi tudi nujno dosledno prijavljati tisto, kar menimo, da je kršitev. Pomembno je, da se vsakič oglasimo tudi vidnejši člani naše družbe in jasno obsodimo tisto, kar je neprimerno, treba pa je o tej novi realnosti, ki jo živimo, začeti izobraževati že v šoli.« Dodala je še, da so dezinformacje kot plevel: »Če ga iz vrtička pridno odstranjuješ, je vse okej, če ga ne, vemo kaj nastane

»Če bo pri nas funkcionalna pismenost še vedno padala, če bo splošna izobraženost padala, potem ni poti nazaj,« pa je nanizal Luka Lisjak Gabrijelčič, ki vidi ključni vzrok sovražnega govora in lažnih novic v zanemarjanju splošne kulture in politične kulture: »V družbi, kjer se nižajo sredstva za kulturo, pridemo do krhkosti medijskega trga.« Odnos politike z mediji vidi kot boj ‘mi proti vam’: »Če politika ne zaupa medijem, ji ne preostane nič drugega, kot zaupati ‘našim’, kar se vidi tudi na Madžarskem

Govorili so tudi o aktualni medijski zakonodaji in predlogih sprememb. Nataša Briški je izpostavila pomanjkanje dogovorjenih pravil: »Fascinacija nad vsem, kar internet omogoča, nas je zaslepila, da bi postavili jasna pravila igre. V naselju smo dogovorjeni, da se vozi 50 km/h, lahko sicer pripelješ hitreje, a si na koncu sankcioniran. Na spletu pa je divji zahod. To je podobno kot z glavobolom. Če vidiš, da te začenja boleti, takoj vzameš tableto in zadevo boš najverjetneje rešil. Če pravi čas zamudiš, ne bodo pomagale niti tri.« Matjaž Gruden meni, da medijski zakon ne bo rešil vseh težav, saj ostaja zelo velik del sovražnega govora, ki je pod pravnim pragom evropskega sodišča, a gre še vedno za govor, na katerega je treba reagirati, saj je nevaren, škodljiv ali nedostojen. Luka Lisjak se je strinjal, da je krhkost in majhnost medijskega trga pri nas velika težava. Nevtralizacija negativnih vidikov je ključno vprašanje ter izziv za sedanjost in prihodnost.

Zaključna misel evropske poslanke Irene Joveve je bila, da bomo v praksi težko dosegali dejanske rešitve, če sploh nimamo razčiščeno, kaj je res in kaj ni. Če imamo politike brez vsebine, ki ne verjamejo v medijski pluralizem in svobodo medijev, ki zavestno manipulirajo in se zavestno sprenevedajo, s svojo agendo mirno nadaljujejo mimo vseh nas, pozivajo k neplačevanju prispevka za javni medijski servis in se prerekajo o tem, kaj so dejstva in kaj je laž ter za kaj vse je kriv komunizem, potem – tako poslanka – težko verjame, da predlagana medijska zakonodaja zajema težave, ki so bile izpostavljene na današnji okrogli mizi.

Posnetek okrogle mize najdete TUKAJ.

Foto: Matej Špehar

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *