Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 16. 07. 2020, kot gostja v oddaji Novi dan na kanalu N1 Sarajevo spregovorila o odnosu Evrope do genocida v Srebnenici, krepitvi desnice, pa tudi o tematiki migrantske krize ter prihodnosti Bosne in Hercegovine v EU.

Sram me je vsakič, ko preberem ali ponovno slišim njegove izjave v zvezi z genocidom v Srebrenici,” je uvodoma dejala poslanka. “Ta dan ni bil namenjen njemu in njegovim teorijam zarote. Ta dan je bil namenjen spominu na vse žrtve in to tragedijo. Vsi svetovni in evropski voditelji so se pietetno poklonili žrtvam, v Sloveniji imamo pa premierja, ki je tvitnil, da se, navajam, ti poboji ne bi zgodili, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod. Ne vem, v katerem letu živi gospod Janša, a to zagotovo ni 2020,” je povedala Joveva in dodala: “Predsednik vlade meni, da je za vse kriv komunizem. Čakam, kdaj bo komunizem kriv tudi za podnebne spremembe.

Ob tem se je evropska poslanka opravičila vsem žrtvam in ljudem, ki jih je genocid kakorkoli prizadel, premier Janša pa ga je izkoristil in zlorabil. “S kolegom Grošljem sva bila primorana opozoriti predsednika Evropskega parlamenta.” Joveva pričakuje odziv predsednika Sassolija, četudi je jasno, da so v tem trenutku v prednosti tematike, povezane s covid pandemijo in sprejemanje večletnega finančnega proračuna.

Vzpon populističnih idej in skrajne desnice je sicer očiten tudi v Evropskem parlamentu, saj tudi ti predstavniki sedijo v instituciji, a k sreči niso v večini, je izpostavila poslanka in nadaljevala, da je za vzpon ideologije skrajne desnice do neke mere kriva tudi EU. Ljudje so bili razočarani, saj Unija ob pojavu večjih kriz ni znala odreagirati na pravi način. Pojavile so se osebe, ki so to izkoristile: “Žal je bila podcenjena moč populističnih izjav, lažnih novic in dezinformacij.”

O dojemanju Bosne in Hercegovine v Evropskem parlamentu pa je pojasnila, da si odnose ustvarja vsaka država sama, z resnimi prizadevanji, delom in reformami. Ti nameni morajo biti usmerjeni k uresničevanju reform, saj je evropska integracija dvosmerni odnos. “Evropska unija ni pozabila na regijo Zahodnega balkana, kot tudi ne na BiH, a tudi iz BiH morajo prihajati vzpodbudne novice. Članstvo BIH v EU bo konec koncev najbolj koristilo državljanom BIH.

Stara sem 31 let, pa moram konstantno poslušati o preteklosti. Ne razumejo, da se zgodovine ne da spreminjati in relativizirati. Gledati je treba v prihodnost,” je še razložila Joveva. Izrazila je razočaranje nad določenimi politiki v današnjem času. “V širši regiji določene politične elite pozabljajo na državljane, bolj pomembni so jim lastni politični interesi in uresničevanje ideologij. Mnogi politiki obujajo zgodbe iz preteklosti in jih celo relativizirajo, namesto da bi gledali v prihodnost in ustvarjali priložnosti za mlade ljudi.

O migrantski krizi in spopadanju BiH s tem izzivom je Joveva poudarila, da si pred tem ne smemo zatiskati oči. Kriza zaradi pandemije je ta problem potisnila na rob, a seveda s tem ni nič rešeno. Unija se zaveda težkih razmer in izzivov, s katerimi se BiH spopada, zato je namenila 60 milijonov evrov za šest sprejemnih centrov, pošiljala je humanitarno pomoč, strokovnjake… Žal so (bile) razmere v teh centrih resnično slabe, je pripomnila Joveva. “Unija razume situacijo BiH, zato ji s finančnimi spodbudami in strokovno pomočjo stoji ob strani, a tudi od BiH se pričakuje sodelovanje, govorim v smislu oblasti, na vseh ravneh. Ne želimo spet gledati ali dobivati fotografij in posnetkov s shrljivimi prizori iz sprejemnih centrov.”

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *