Danes, 17. 4. 2020, je na pobudo European Youth Event ( Evropski mladinski dogodek) v živo potekal spletni pogovor o lažnih novicah. Evropska poslanka Irena Joveva, izvršna direktorica in ustanoviteljica Lie Detectors Juliane von Reppert-Bismarck, vodja projekta Counter Deinformation DROG Jesse Evers in novinar/moderator Niko Efstathiou so razpravljali o tem, kako ravnati z novicami, dezinformacijami in lažnimi novicami med pandemijsko krizo.

Zdi se, da je vse težje dostopati do zanesljivih virov novic, hkrati pa se je vse težje in težje boriti proti algoritmični pristranskosti in razbrati, kaj so lažne novice. Kako zagotoviti, da lahko vsi dostopamo do novic, podkrepljenih s preverjenimi dejstvi? Ali bi morala odgovornost za odločitev o tem, katere novice so lažne, žaljive ali si zaslužijo cenzuro, ostati v rokah moderatorjev? Se rešitev skriva v učinkovitem izobraževanju o medijski pismenosti, da bi ljudje sami vedeli, kako pravilno ‘dekodirati’ informacije?

Lažne informacije pri nekaterih postanejo ‘resnične’, ker so z njimi soočeni dlje časa. So kot kaplje vode, ki se nabirajo vsak dan in s tem izničijo naše zaupanje v informacije, ki jih slišimo ali preberemo. Vsi udeleženci so se strinjali, da lahko le kritična pismenost, torej možnost klikanja in preverjanja informacij iz različnih virov, pripomore k učinkovitemu odkrivanju pravih podatkov. Zato je ključno novinarsko obveščanje in novinarsko izobraževanje učiteljev, ki delajo z mladimi, kot tudi vključevanje kritične medijske pismenosti kot dela šolskih učnih načrtov.

Pred izvolitvijo v Evropski parlament sem osem let delala kot novinarka. Zaradi pridobljenih izkušenj sem se kot evropska poslanka osredotočila tudi na spopadanje z dezinformacijsko propagando,” je poudarila Joveva. Vsekakor je potrebno delati na področju medijske pismenosti. Ljudi je potrebno seznaniti in naučiti zaznavati, katere informacije so zanesljive. “Kar zadeva delo EP, imamo sedaj veliko več motivacije za odkrivanje lažnih novic kot na primer v času migrantske krize, saj obstaja skupno razumevanje in strinjanje glede pomembnosti boja proti dezinformacijam,” je še dodala.

Evropski parlament in komisija sta ustvarili spletno stran, na kateri najdete informacije o mitih in resničnih informacijah, podprtih s podatki Svetovne zdravstvene organizacije, o COVID-19. To je korak v pravo smer, menita tako Joveva kot von Reppert-Bismarck. Ta spletna stran bi lahko bila temeljni kamen za prihodnji boj proti lažnim novicam, ne samo med krizo. To sem kot Evropejka prej pogrešala, je izpostavila Joveva.

Razpravljalci so se strinjali tudi, da ljudje ne bi smeli verjeti vsemu, kar berejo ali slišijo. Še posebej v tem času, ko smo doma in imamo več časa, brskamo po internetu, kjer najdete vse vrste dejstev in informacij, ki niso preverjene ali resnične.

Irena Joveva je delila kratko zgodbo, ki se ji je pripetila po izvolitvi:

Ne bi smeli biti tiho, če preberete ali slišite nekaj, za kar veste, da ni res. Še posebej, če se nanaša na vas ali nekoga, ki ga poznate. Takoj po volitvah je prišla novica, da sem prepričana, da se Bruselj nahaja na Nizozemskem. Bila sem čisto tiho, saj sem mislila, da nihče ne bo verjel takšni smešni, absurdni, lažni novici. Nisem si mogla predstavljati, da bi kdo dejansko verjel v to. A novica se je hitro razširila, zaokrožila po družbenih omrežjih in nekaterih medijih oziroma “medijih”. Iz te lekcije sem se marsikaj naučila in sedaj to zgodbo pripovedujem, kadarkoli imam priložnost, saj je praktično šolski primer lažnih novic.

Evropska poslanka je poudarila, da ne smemo biti tiho. Ker se vsaka država z lažnimi novicami spopada na drugačen način, bi na ravni Unije potrebovali skupna pravila in smernice. Nauk z dezinformacijami o COVID-19 bi lahko uporabili kot odskočno desko za nadaljevanje boja proti lažnim novicam. Kot članica Odbora za kulturo in izobraževanje, ki pokriva obseg medijev in dezinformacij, je pojasnila, da se pripravljajo različni dokumenti, med drugim akt o digitalni storitvi, akcijski načrt za dezinformacije … Ker je izredno tanka črta med  svobodo govora in sovražnim govorom, imamo pri tem veliko težav. To je tudi glavni argument, ki ga večina ljudi uporablja, češ, zaradi svobode govora lahko govorim ali napišem tisto, kar mi je všeč. Ni res, je izpostavila Joveva.

Ko se informacije razkrijejo kot lažne novice, se ta podatek ne razširi tako hitro, kot so se v prvi vrsti čustveno nabite lažne novice. Joveva je predstavila nazorno ilustracijo, kako se je težko spopadati z lažnimi novicami, ko postanejo viralne. “To je tako, kot če vzamete pernato blazino in jo postavite denimo na balkon. Veter bo perje raznesel. Četudi bi želeli pobrati vsa peresa, bi bila to misija nemogoče.

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ (pogovor je potekal v angleškem jeziku).

Evropski mladinski dogodek (Europan Youth Event – EYE) je dogodek, ki ga Evropski parlament organizira od leta 2014, da bi spodbudil aktivno državljanstvo med mladimi Evropejci. Na sedežu Evropskega parlamenta v Strasbourgu se letno zbere na tisoče mladih, starih od 16 do 30 let, ki sodelujejo v razpravah o aktualnih vprašanjih z odločevalci v Parlamentu in različnimi govorci s široko paleto poklicnih izkušenj o različnih evropskih temah s katerimi se soočajo mladi.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *