V petek 13. decembra je poslanka Evropskega parlamenta, Irena Joveva, sodelovala v izobraževalnem projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Evrošola 2019-2020.

Joveva je nastopila v vlogi članice strokovne ocenjevalne komisije. To so poleg poslanke Joveve sestavljale tudi Ada Hočevar in Sandra Radoš Krnel iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter predstavnica Evropskega parlamenta Slovenije. Strokovna ocenjevalna komisija je ocenjevala debatno tekmovanje dijakov na temo Odnos mladih do alkohola in drog. 10 šol se je pomerilo med seboj v 5. debatah, kjer so razpravljali na podlagi sledečih trditev:

• Najučinkovitejši ukrep v boju proti njihovi zlorabi bi bila legalizacija vseh vrst mamil.
• Starostno omejitev za uživanje alkoholnih pijač bi morali dvigniti na 21 let.
• Vožnja pod vplivom alkohola bi morala biti obravnavana kot kaznivo dejanje s potencialno sankcijo zapora, tudi ko ne povzroči konkretne poškodbe.
• Zdravljenje poškodb in zdravstvenih zapletov, ki so posledica uživanja mamil ali alkohola, bi morali kriti pacienti sami.
• Zloraba mamil in alkohola izvira predvsem iz revščine in družbene izključenosti, zato se je proti njej treba boriti predvsem z ukrepi socialne politike.

Čestitke Srednji Zdravstveni in Kozmetični Šoli Maribor, Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana in Škofijski gimnaziji Vipava​ za uspeh na debatnem tekmovanju Evrošola. Debatno tekmovanje je bil zgolj prvi del projekta, saj bodo šole pripravile predlog rešitve določenega problema znotraj omenjene tematike. Rešitve bodo izvedli v praksi na svoji šoli, lokalnem ali celo širšem okolju.

 

 

Odziv Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja na odločitev Evropske komisije:

Obžalujeva, da je Evropska komisija o tako pomembnem vprašanju odločala tik pred zaključkom svojega mandata in sprejela očitno politično odločitev, kar je razvidno tudi iz njene današnje obrazložitve, ki ne odseva dejanskega stanja tako znotraj schengenskega prostora kakor tudi ne na njegovih mejah, kjer se Slovenija sooča s povečevanjem števila nezakonitih migracij.

Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška izpolnila vse potrebne pogoje, tako tehnične kot pravne, vključno s spoštovanjem vladavine prava, za vstop v schengenski prostor. Med drugim mora Hrvaška izkazati sposobnost učinkovitega in trajnega varovanja zunanje meje in s tem zagotavljati varnost celotne EU.

V prihodnje čakajo Hrvaško še številne aktivnosti, da bo dejansko brezhibno sposobna zagotoviti učinkovito in trajno upravljanje zunanjih meja EU in tako v celoti izpolniti zahtevane tehnične kriterije.

Seveda se strinjava s tem, da je širitev schengna v interesu vseh, tudi Slovenije, vendar ne sme obstajati niti najmanjši dvom v strokovnost sprejemanja takšne odločitve.