Snemamo? Snemamo.

Snemamo? Snemamo.

Prva popoletna ‘plenarka’, nič manj pestra. Danes je bil dan pogovorov s slovenskimi mediji.

O gnilih sprenevedanjih, še bolj gnilih kompromisih in najbolj gnili – tišini.

O Gazi. Danes so se sredi plenarne dvorane prerekali o tem, ali se tam dogaja genocid ali ne. Kdo je tu nor?! Žal mnogi še vedno ne premorejo niti toliko človečnosti in morale, da bi stvari poimenovali s pravim imenom. Medtem zaostrene retorike prihajajo prepozno, vse skupaj traja predolgo, sankcij na evropski ravni še vedno ni. Porazna politika gnilih kompromisov in še bolj gnile tišine.

O Srbiji. Danes sem sredi plenarne dvorane odgovarjala na vprašanje, kaj si mislim o porastu nacionalizma v tej državi. In to me je šel spraševat človek iz stranke, katere velik del je šel na koncert “spremnih”. Saj veste, za kaj, kajne? Da ne bo nesporazuma: nacionalizmu ne bi smelo biti mesta nikjer. Žal pa to ni problem zgolj ene države. Gnila politika sprenevedanja, skratka.

O Ursuli von der Leyen. Danes se sprašujem, kaj ta gospa jutri zjutraj v svojem letnem nagovoru v plenarni dvorani sploh lahko pove, da bi si morda lahko rekla “v redu, to pa ni tako slabo”. Odgovor je zelo verjeten: nič.

Ker so nekateri očitno raje spremni za gnila sprenevedanja, še bolj gnile kompromise in še najbolj gnilo – tišino.

Jaz pač ne. A več o tem jutri. Pa lahko noč.

– Irena