Imam povtorno da vi kažam nešto.

Imam povtorno da vi kažam nešto.

Da, prvi del zapisa bo v makedonskem jeziku. Z razlogom … ki ni nujno sodoben. Ali pač?

Dali mislite deka stvarno postojat “moderni” jazici? Jazikot e živo suštestvo, znam, no za mene toa “moderen jazik” e na primer sleng, koj postojano se menuva ili se prilagoduva na mladite i ponekogaš e teško da mu se sledi. A možebi samo sum stara. Ili “staromodna”, sekako ne “moderna”, neli?

A što e so jazikot na eden narod? Eden jazik može da ima nekolku verzii, znam, no toa – ispravete me ako grešam – se narekuva dijalekt. Megjutoa, ne postoi situacija vo koja što eden jazik, formalno priznat jazik, odednaš stanuva “moderen”. Čisto poradi toa što nekoj, ete, rešil da go nareče taka. Se e vo duhot na dobrososedskite odnosi, neli?

Zošto go pišuvam seto ova. Zatoa što idnata nedela, na plenarnata sednica vo Evropskiot parlament, ke glasame za izveštajot na – citiram – “Evropskata komisija za Severna Makedonija” za poslednite dve godini.

Toa se sosema normalni, tradicionalni godišni izveštai, so edinstvena cel: da bidat profesionalni, fer i zasnovani na kriteriumite za napredokot na zemjata kandidat. Toa se izveštai koi što NIKOGAŠ ne treba da stanat alatka za razjasnuvanje na raboti koi nemaat NIKAKVA vrska so kriteriumite za procesot na pristapuvanje.

Nakratko: originalnata verzija na tekstot na izveštajot, postignat vo pregovorite na političkite grupi, e realna. Ama odredeni političari ne bi bile političari da ne pravat drama vo vrska so se što e povrzano so makedonskiot narod, jazik i identitet.

Tie sakaa vo tekstot go vklučat zborot “moderen”. Moderen makedonski jazik. Se e vo duhot na dobrososedskite odnosi, neli?

E pa, nema da može. Da vi kažam … mnogu dobro razbiram deka politikata e prašanje na kompromisi, koi ne se nužno sekogaš najdobri. Ja razbiram i emocionalnosta do koja doagja koga stanuva zbor na odredeni temi.

No nikogaš nema i ne sakam da razberam kako evropskite instituciii možat tolku lesno da stanat prostor kade – pod izgovor na parlamentarizam, pa i na evropeizacija – cvetaat nacionalistički revizionistički idei. Prostor kade što institucionalnata mokj se koristi za ednostrani obidi na primeni ne samo na minatoto, tuku duri i na segašnosta. Ili modernosta, ako sakate.

Dali navistina sekogaš morame da birame strani? Dobro, ajde, pak ke birame strani. Eve, jas ja biram stranata kade što identitetot na nacijata e ostaven na mir. Kade što jazikot na nacijata e ostaven na mir.

Od srce i posakuvam se najdobro i najubavo na tatkovinata na moite roditeli. No za žal, tamu e se osven toa. Interesite na političarite – od site strani! – ne treba da bidat parohiski, nacionalistički interesi i manipulacii. Nivniot interes treba da bide narodot. I ne, ne samo edniot. I ne, ne dvata naroda. Tuku … site.

*

Začela sem z dobesedno maternim, zaključila bom z maternim. Torej:

Ali po vašem mnenju obstajajo “sodobni” jeziki? Seveda je jezik živa stvar, a zame je sodoben jezik recimo sleng, za katerega se mi zdi, da se pri mladini vedno znova spreminja oziroma prilagaja in mu je včasih težko slediti. Morda sem pa samo stara. Ali “starodobna”, bi nekdo rekel.

Kaj pa jezik določenega naroda? Seveda je jasno, da ima jezik lahko več različic. Toda temu se – kolikor vem – reče narečje. Prepričana pa sem, da ne more nek jezik, ki je formalno priznan, kar naenkrat postati “sodoben”. Ker se je nekdo pač odločil, da ga je menda bolj primerno tako poimenovati. Vse v duhu dobrososedskih odnosov, kajne?

Zakaj vam vse to pišem. Zato, ker bomo naslednji teden na plenarnem zasedanju glasovali o poročilih – navajam – “ Evropske komisije o Severni Makedoniji” za minuli dve leti. Gre za običajna, tradicionalna letna poročila, katerih edini namen mora biti strokovna, poštena in na merilih temelječa ocena napredka države kandidatke. Gre za poročila, ki ne smejo nikoli postati orodje za razčiščevanje stvari, ki nimajo nobene zveze s kakršnimikoli merili pristopnega procesa.

Skratka, originalna različica poročila, dosežena po pogajanjih s političnimi skupinami Evropskega parlamenta, je zelo realna. A seveda določeni politiki ne bi bili politiki, če ne bi delali drame – kot vedno, ko je govora o makedonskem narodu, jeziku in identiteti.

V besedilo so želeli vključiti besedo “sodoben”. Sodoben makedonski jezik. Vse v duhu dobrososedskih odnosov, kajne?

Ne bo šlo. Absolutno razumem, da je politika stvar kompromisov, ki niso nujno vedno najboljši. Razumem tudi občutljivost nekaterih tematik.

Nikoli pa ne bom razumela, kako lahko evropske institucije tako zlahka postanejo prostor, kjer – pod pretvezo parlamentarizma in celo evropeizacije – uspevajo nacionalistične revizionistične ideje. Prostor, kjer se institucionalna moč zlorablja za vsiljevanje enostranskih interpretacij ne le zgodovine, ampak celo sedanjosti.

Se mora res vedno končati pri izbiranju strani? V tem primeru izbiram stran, na kateri se identiteta naroda pusti pri miru. Na kateri se jezik naroda pusti pri mir

Domovini svojih staršev iz dna srca želim vse najboljše in najlepše, a žal je tam trenutno vse prej kot to. Interesi politikov – na obeh straneh! – ne bi smeli biti parcialni, nacionalistični interesi in manipulacije. Njihov interes bi moral biti narod. In ne, ne samo eden. In niti ne samo oba, temveč … vsi.

– Irena