“Še vedno mi je žal, da sama Erasmusa nisem izkoristila.”

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v sredo, 30. marca 2022, gostja spletne okrogle mize na temo mladih in  izobraževanja v organizaciji Žige Papeža, kandidata na listi LMŠ za volitve v državni zbor. Pridružila se jima je tudi Lana Klemenčič iz Društva novomeških študentov. Na obravnavano tematiko so pogledali iz različnih zornih kotov ter poskušali najti odgovore in rešitve.

Uvodoma so spregovorili o lastnih izkušnjah v šolskih klopeh in ugotovili, da imajo vsi trije obdobje šolanja v lepem spominu. Zaskrbljujoč pa se jim zdi velik delež brezposelnosti med mladimi, kar je mogoče pripisati različnim dejavnikom. “Vzrokov je več, od prekarstva, zaposlitev za določen čas in pomanjkanja delovnih izkušenj,” je povedala Joveva. Meni, da so bili mladi med pandemijo še posebej na udaru, zato je EU hitro reagirala s povišanjem sredstev za lajšanje razmer in z vzpostavitvijo dodatnega zaposlovanja mladih ter s sredstvi, ki so mladim namenjena v okviru sklada za okrevanje in razvoj. Kljub temu pa so vse pristojnosti glede učinkovite porabe denarja v rokah posameznih držav članic.  “Najprej je treba vzpostaviti evropski izobraževalni prostor. Osredotočen bo na učitelje, digitalno izobraževanje, zeleni vidik, predvsem pa na dostopnost izobraževanja. Izzivi pandemije so še dodatno poglobili psihosocialne težave mladih z vidika enakopravnosti. Šola mora biti dostopna vsem in nesprejemljivo je, da leta 2020 toliko otrok doma nima računalnika ali telefona,” je bila ogorčena poslanka. Ob vse večji digitalizaciji se ji zdijo pomembni tudi občutek za pravo mero in vzdrževanje človeških stikov.

Komentirali so tudi vse večji pomen neformalnega izobraževanja. Po mnenju Joveve se tako formalno kot neformalno izobraževanje dopolnjujeta, a so kurikulumi v vseh državah in na vseh nivojih izobraževanja potrebni prenove. Šola omogoča določen nabor znanja, pridobivanje bolj praktičnih znanj in izkušenj pa je domena vsakega posameznika. Program vseživljenjskega učenja je zelo pomemben, prav tako programi študijske izmenjave Erasmus, za katero ji je še vedno žal, da je sama ni izkoristila: “Čeprav gre načeloma za formalni način izobraževanja, je tudi tukaj veliko neformalnih znanj. Več znaš, več veljaš. Veliko da vzgoja, pa tudi karakter posameznika – čim več radovednosti in vedoželjnosti.”

 Sogovorniki so se strinjali, da je programov in sredstev za mlade in za izobraževanja na nivoju Evropske unije resnično veliko. Je pa treba mlade o tem učinkoviteje informirati, jih motivirati in vzpodbujati k sodelovanju in projektom. Zavedati se je treba, da pride vsaka izkušnja nekoč v življenju prav in v izobraževalnem procesu pričeti vzpodbujati tudi radovednost, vedoželjnost, kritično razmišljanje, ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost.