Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pred pandemijo COVID-19 je v EU več kot 84 milijonov ljudi trpelo zaradi duševnih bolezni, od takrat pa se je to število nedvomno povečalo. Pandemija in gospodarska kriza, ki ji je sledila, sta močno obremenili posameznike in njihovo duševno dobro počutje, kar dokazujejo višje stopnje stresa, tesnobe in depresije. Motnje v zdravstvenih sistemih so močno prispevale k slabšanju duševnega zdravja in nesorazmerno so bili prizadeti ženske, mladi, pripadniki skupin z nižjimi dohodki in osebe s psihosocialnimi motnjami.

Izziv na področju duševnega zdravja, ki ga predstavlja pandemija COVID-19, postaja vse bolj zapleten. Brez nujnih ukrepov EU in njenih držav članic pa bo imel še naprej neposredne in dolgoročne posledice, tudi za sisteme zdravstvenega varstva. Svet ministrov je leta 2019 pozval k razvoju celovite evropske strategije za duševno zdravje in enako je leta 2020 storil Parlament v svoji resoluciji o strategiji EU za javno zdravje po pandemiji COVID-19, a napredek je bil od takrat le majhen.

1. Kdaj bo Komisija predstavila celovito in dolgoročno evropsko strategijo za duševno zdravje, ki bo skladna s človekovimi pravicami?

2. Kako bo zmanjšala razlike med državami članicami, kar zadeva dostop, zdravljenje in cenovno dostopnosti storitev na področju duševnega zdravja?

3. Kako bo podprla rastočo potrebo po preprečevanju duševnih bolezni?

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja