Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

23.6.2021

Prodpredsednica Komisije Věra Jourová je med razpravo o poskusih vlad, da bi utišale svobodne medije v Poljski, Madžarski in Sloveniji, dejala, da Komisija razmišlja o uvedbi novih ukrepov in orodij za obravnavo teh vprašanj in da je po njenem mnenju treba spremeniti politiko konkurence, da bi v njo vključili združitve medijev na državni ravni, ki so v nasprotju s svobodo izražanja in svobodo medijev.

Komisar Thierry Breton je pozneje sporočil, da Komisija razmišlja o evropskem aktu o svobodi medijev, ki bi dopolnil evropsko zakonodajno orožarno in s katerim bi zagotovili, da bosta svoboda in pluralizem medijev stebra naših demokracij.

Opažamo, da se procesi združevanja, ki jih nadzirajo države, vse pogosteje uporabljajo kot dodatno orodje za utišanje svobodnih medijev. Poljski urad za varstvo konkurence (UOKiK) je na primer nedavno prepovedal poljski medijski skupini Agora, ki je znana po kritični drži do poljske vlade, da bi prevzela poljsko radijsko skupino Eurozet, obenem pa je naftnemu podjetju PKN Orlen, ki ga podpira država, dovolil prevzem časopisne hiše Polska Press.

Ali je Komisija zaradi teh dogodkov zaskrbljena in ali bo v zvezi z njimi ukrepala v prihodnjem evropskem aktu o svobodi medijev?

Odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

3.9.2021

Svoboda, pluralnost in neodvisnost medijev so bistveni za demokracijo in pravno državo ter dobro delovanje notranjega trga za medije. Akcijski načrt za evropsko demokracijo[1] priznava, da je treba stalno krepiti svobodo in pluralnost medijev za izgradnjo odpornejših demokracij po vsej EU, in v ta namen predlaga več ukrepov. Akcijski načrt za medijski in avdiovizualni sektor[2] določa naložbene in politične ukrepe, da bi bili evropski mediji lahko odporni in ostali konkurenčni na evropski in svetovni ravni.

Komisija se zaveda, da nedavni dogodki v nekaterih državah članicah, ki zadevajo lastništvo, upravljanje ali delovanje nekaterih medijskih hiš, kažejo na vse večje politično vmešavanje v medijski sektor, ki bi lahko ustvarilo ovire na medijskem trgu EU in hkrati ogrozilo temeljne evropske vrednote. Letno poročilo o stanju pravne države za leto 2021[3] navaja več takih dogodkov, vključno z nakupom podjetja Polska Press s strani PKN Orlen, kar je vzbudilo pomisleke glede morebitne nevarnosti za pluralnost medijskega trga.

Komisija trenutno razmišlja o nadaljnji krepitvi medijskega okvira EU z morebitnim novim orodjem – evropskim aktom o svobodi medijev[4]. Namen te pobude bi lahko bil povečati preglednost, neodvisnost in odgovornost v zvezi z ukrepi, ki zadevajo medijske trge ter svobodo in pluralnost medijev v EU ter tako izboljšati pravno varnost in odpraviti ovire za svoboščine na notranjem trgu.

[1] https://ec.europa.eu/info/files/communication-european-democracy-action-plan_sl

[2] https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/media-and-audiovisual-action-plan

[3] https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/upholding-rule-law/rule-law/rule-law-mechanism/2021-rule-law-report/2021-rule-law-report-communication-and-country-chapters_en

[4] https://ec.europa.eu/commission/commissioners/2019-2024/breton/announcements/european-media-freedom-act_en