Pisno vprašanje Evropski komisiji

19.1.2021

S 1. januarjem 2021 so začela veljati nova pravila EU, ki prepovedujejo izvoz nesortiranih plastičnih odpadkov iz EU v države, ki niso članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V zadnjih letih sta se proizvodnja plastike in s tem količina plastičnih odpadkov močno povečali. V EU se za recikliranje zbere le približno 30 % plastičnih odpadkov. Približno polovica te količine se izvozi v države zunaj EU za nadaljnjo predelavo.

Ker v EU primanjkuje ustrezne infrastrukture za recikliranje, da bi bili preostali nesortirani plastični odpadki predelani lokalno, okoljske nevladne organizacije vse bolj skrbi, da bodo prekomerne količine plastičnih odpadkov, ki bi se prej izvozile, na koncu sežgane ali deponirane na odlagališčih.

1. Kako bo Komisija zagotovila, da bodo države članice s prekomernimi količinami plastičnih odpadkov, ki se ne izvozijo v tretje države, ravnale tako, da ne bo škodljivo za naravno in človekovo okolje?

2. Ali Komisija poleg pomembnih prizadevanj za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov z omejevanjem uporabe in proizvodnje nekaterih vrst plastike načrtuje kakšne konkretne spodbude za omogočanje naložb v nove in potrebne obrate za recikliranje?

Odgovor komisarja Virginijusa Sinkevičiusa v imenu Evropske komisije

15.4.2021

V skladu z evropskim zelenim dogovorom[1] bi morala EU prevzeti večjo odgovornost za svoje odpadke in izzivov, povezanih z odpadki, ne bi smela več prelagati na države zunaj EU. Z novimi pravili o pošiljkah plastičnih odpadkov, ki so začela veljati januarja 2021, so te zaveze postale zavezujoče. Komisija namerava v letu 2021[2] predlagati tudi revizijo pravil EU o pošiljkah odpadkov.

Z ohranjanjem odpadkov v EU ima Evropa priložnost za prehod na krožno gospodarstvo. Če želimo za presežke odpadkov poskrbeti doma, bodo morda v državah članicah potrebne naložbe v infrastrukturo za ravnanje z odpadki[3]. To je potrebno tudi za doseganje ambicioznih ciljev zakonodaje EU o odpadkih[4]. Te cilje podpirajo tudi učinkovite sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, ki bi morale kriti stroške ustreznega ravnanja z odpadki številnih plastičnih proizvodov.

Kot je določeno v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo[5], bo Komisija izkoristila potencial finančnih instrumentov EU za podporo naložbam za prehod na krožno gospodarstvo. To vključuje sredstva, ki so na voljo v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Poleg tega lahko mehanizem za okrevanje in odpornost[6], ki je v središču evropskega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU v vrednosti 750 milijard EUR, podpira posodobitev sistemov ravnanja z odpadki. Gre za ločeno zbiranje, razvrščanje, ponovno uporabo in recikliranje ter inovacije v krožnem gospodarstvu. Komisija v okviru strateških dialogov trenutno spodbuja države članice, da v svoje nacionalne načrte vključijo reforme in naložbe za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo.

Komisija v skladu s strategijo za plastiko[7] podpira tudi pobude za povečanje povpraševanja po reciklirani plastiki v EU.

[1] https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl

[2] Več informacij o reviziji: https://ec.europa.eu/environment/topics/waste-and-recycling/waste-shipments_sl

[3] https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/4d5f8355-bcad-11e9-9d01-01aa75ed71a1

[4] Na primer Direktiva (EU) 2018/851 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (UL L 150, 14.6.2018, str. 109) in Direktiva (EU) 2018/850 o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 150, 14.6.2018, str. 100).

[5] https://ec.europa.eu/environment/circular-economy/

[6] https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/recovery-coronavirus/recovery-and-resilience-facility_sl

[7] https://ec.europa.eu/environment/topics/plastics/single-use-plastics_sl

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja