Evropski liberalni forum je organiziral panelno razpravo z naslovom »Po prvem valu: Učinek pandemije na človekove pravice«. Razpravljali so predvsem o spopadanju srednjeevropskih držav s pandemijo, kršenju človekovih pravic in demokratičnih vrednot ter svetovnih dolgoročnih posledicah pandemije covid-19. 

Na virtualnem pogovoru je evropska poslanka Irena Joveva uvodoma poudarila, da je bilo od začetka pandemije sprejetih več različnih ukrepov za omejevanje širjenja virusa. Žal pa smo priča tudi določenim potezam nekaterih vlad, ki so pandemijo zlorabile za izvrševanje represivnih ukrepov. »Trenutni predlog slovenske vlade, na primer, v tako imenovanem šestem protikoronskem zakonodajnem svežnju, vključuje globo v višini do 15.000 EUR za tiste, ki bi javno, na družbenih platformah, kritizirali in dvomili o vladnih ukrepih za reševanje koronske krize. Ukrep sicer (še) ni sprejet v parlamentu in upam, da ne bo, a vlada ga poskuša legitimizirati, češ da je takšna kritika oblika ogrožanja javnega zdravja. V resnici gre pa za jasen primer (poskusa) očitne zlorabe sedanje krize, sredstva represije nad državljani ter absolutno pretiran in nesorazmeren predlog ukrepa,« je izpostavila poslanka. Nadaljevala je, da je velik problem tudi zatiranje medijev in infodemija, s katero se soočamo. »Zagotoviti moramo, da pretok informacij zagotavljajo nepristranski in neodvisni novinarji. Lastništvo medijev in podajalcev informacij pa mora biti preverjeno in transparentno. Twitter in drugi socialni mediji ne morejo biti glavni vir informacij, saj te velikokrat niso preverjene.«

V prvem valu, ko nihče od nas zares ni vedel toliko o virusu, cepiva ni bilo nikjer na vidiku in nihče ni vedel, kaj lahko pričakuje, je strah pred neznanim v ljudeh vendarle vzbudil nekaj zaupanja politikom, njihovim informacijam in ukrepom, sprejetim za boj proti virusu. V drugem valu temu ni tako. Več populističnih politikov iz različnih držav je namreč medtem krizo izkoristilo za krepitev svoje moči.

Omejitve javne sfere, zasledovanje lastnih političnih interesov in nepravilno upravljanje je v populističnih režimih pripeljalo do neuspešnega soočanja s pandemijo ter kratenja demokratičnih vrednot in pravic, žal tudi do velikega števila žrtev. Z ukrepi si nekateri voditelji zgolj kupujejo čas in ne rešujejo nastalega problema.

Pandemija bo imela dolgotrajne učinke predvsem na gospodarskem sektorju in povečanem številu brezposelnih. Še posebej manjša, družinska podjetja, ki niso imela možnosti hitrega prilagajanja spreminjajoči se situaciji, sedaj potrebujejo manj delavcev, je dodala poslanka Joveva. Obdobje po pandemiji bo priložnost za skrajševanje oskrbovalne verige in povečanje samozadostnosti evropskega gospodarstva. Unija se je dogovorila o dodatnih sredstvih v okviru Sklada za odpornost in okrevanje po pandemiji, a vztrajanje pri blokadi sklada in večletnega proračuna s strani poljske in madžarske vlade bi pomenilo velik udarec za vseh 450 milijonov državljanov Evropske unije, je v zaključnem nagovoru omenila Irena Joveva. »Oba finančna mehanizma znašata 1.800 milijard evrov, ki ju je treba sprejeti do konca leta. Če ne bi mogli dostopati do takšne količine denarja, ki bi nedvomno izboljšala kakovost življenja ter ublažila učinke prihajajoče gospodarske krize, bi bilo to popolnoma neodgovorno in nezasluženo kaznovanje vseh Evropejcev.« Vsaka država EU potrebuje sredstva, vključno z Madžarsko in Poljsko. Toda njihove vlade so očitno pripravljene žrtvovati lastno blaginjo zaradi sistemskih kršitev vladavine prava, je še dejala poslanka.

Celoten pogovor, ki je potekal v angleškem jeziku, si lahko ogledate TUKAJ.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *