Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

3.12.2020

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev pod okriljem OECD (PISA) je vrsta preskusov bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, s katerimi se vsaka tri leta spremlja uspešnost 15-letnikov. Na podlagi rezultatov raziskave PISA se meri uspešnost izobraževalnega sistema države.

V EU so rezultati raziskave PISA še posebej pomembni, saj se uporabijo v strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (v nadaljnjem besedilu: ET 2020). Načeloma se lahko za opravljanje testa PISA izbere vsak 15-letnik, vendar lahko države v skladu z določenimi merili izključijo do 5 % zadevne populacije. Zato je odstotek invalidnih učencev še vedno izjemno nizek. To je v nasprotju s členom 24 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki določa zagotavljanje vključujočega izobraževalnega sistema na vseh ravneh.

1. Ali je Komisija upoštevala premajhno zastopanost invalidnih študentov v raziskavi PISA, zaradi česar so se pri določanju meril uspešnosti iz ET 2020 uporabile zavajajoče informacije o dejanskem stanju izobraževalnega sistema vsake države, in ali namerava to upoštevati pri ocenjevanju, ali so bila merila uspešnosti izpolnjena?

2. Ali si namerava Komisija v sodelovanju z OECD prizadevati, da bodo testi PISA bolj vključujoči in bodo primerno orodje za merjenje napredka pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na ravni EU?

Odgovor Marije Gabrielv imenu Evropske komisije

22.3.2021

Komisija Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uporablja kot enega od več virov za proučevanje prednosti in slabosti izobraževalnih sistemov držav članic EU ter določanje meril uspešnosti. Raziskava PISA na splošno velja za zanesljiv vir primerljivih podatkov o učnih dosežkih v številnih državah po svetu. Vendar je treba rezultate mednarodnih ocen izobraževalnih sistemov, kot je PISA, vedno razlagati previdno, saj njihove meritve ne obsegajo vsega. Ena od pomanjkljivosti raziskave PISA je dejansko ta, da so nekateri učenci izključeni iz testov zaradi različnih razlogov, na primer invalidnosti. Zato se lahko izključitev učencev iz testov PISA med državami nekoliko razlikuje, vendar ne vpliva bistveno na splošne rezultate.

Tako OECD kot tudi Komisija menita, da je vključitev vseh učencev v izobraževalni sistem zelo pomembna. Zato je cilj dolgoročne strategije za raziskavo PISA bolj vključujoče ocenjevanje, in sicer s povečanim dostopom do testov PISA za invalidne učence in učence z drugimi posebnimi učnimi potrebami. To bo v prihodnosti zagotovilo podatke o večji skupini učencev in s tem še točnejše informacije o uspešnosti izobraževalnih sistemov držav članic EU.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

26.11.2020

Nemški časopis Der Spiegel je 18. novembra 2020 objavil poročilo o nezakonitem zavračanju prebežnikov na hrvaški meji. Poročilo navaja, kako so hrvaški mejni uslužbenci prisilno vrnili prosilce za azil čez mejo v Bosno in Hercegovino. Tudi agencija Frontex je na hrvaški zunanji meji posnela posnela prizore, ki kažejo vračanje prebežnikov in hude kršitve človekovih pravic.

1. Ali bo Komisija glede na zanesljivost vira in predloženih video dokazov brez nepotrebnega odlašanja začela preiskavo obtožb proti hrvaškim mejnim uradnikom in agenciji Frontex, pri tem pa upoštevala posnetke agencije Frontex?

2. Hrvaški mejni uslužbenci očitno ne ukrepajo v skladu s schengenskim zakonikom. Kaj to pomeni za prihodnji pristop Hrvaške k schengenskemu območju?

3. Hrvaški mejni uslužbenci so kršili mednarodno pravo in pravo EU. Med temi so tudi kršitve člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, člena 12 Uredbe (ES) št. 562/2006 in člena 21 Direktive 2011/95/EU. Katere ukrepe bo sprejela Komisija glede na te kršitve – poleg morebitne uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev proti hrvaški vladi – v odziv na te dogodke?

Odgovor komisarke Ylve Johansson v imenu Evropske komisije

26.3.2021

Komisija zelo resno obravnava vsa poročila o domnevnem zavračanju prebežnikov. Komisija nima pooblastil za preiskovanje domnevnih kršitev s strani organov kazenskega pregona držav članic, vendar pozorno spremlja, kako se spoštujejo temeljne pravice, in pričakuje, da bodo države članice po potrebi preiskale takšno ravnanje in ukrepale. Frontex nima osebja niti sredstev na zunanjih kopenskih mejah Hrvaške.

Spoštovanje temeljnih pravic je pomemben del schengenskega pravnega reda. V svojem sporočilu iz leta 2019[1] je Komisija ugotovila, da je Hrvaška sprejela potrebne ukrepe, s katerimi je izpolnila zahtevane pogoje za uporabo schengenskega pravnega reda. Hrvaška bi si morala še naprej dosledno prizadevati za izvajanje vseh ukrepov, ki se že izvajajo, in tako zagotoviti, da bodo ti pogoji še naprej izpolnjeni. Komisija je skupaj z Agencijo za temeljne pravice 17. novembra 2020 na Hrvaškem opravila obisk v okviru spremljanja. Glavni namen obiska je bil oceniti trenutne razmere in razpravljati o vzpostavitvi učinkovitega in neodvisnega mehanizma za spremljanje, s katerim bi se na skladen in pregleden način obravnavali prijavljeni in morebitni prihodnji primeri kršitev temeljnih pravic na mejah.

Poleg tega ima Komisija redne dvostranske stike s Hrvaško ter od nje zahteva informacije o domnevnih kršitvah in preiskavah, ki jih morajo izvesti organi. Organizirajo se tudi redna srečanja s hrvaško varuhinjo človekovih pravic ter mednarodnimi ali nevladnimi organizacijami, da bi prejeli najnovejše informacije o incidentih.

Komisija tesno sodeluje s Hrvaško in zadevnimi deležniki z namenom, da se vzpostavi neodvisen mehanizem za spremljanje in poveča preglednost pri nadaljnjem ukrepanju po incidentih.

[1] COM(2019) 497 final z dne 22. oktobra 2019, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52019DC0497&qid=1614947120821

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

26.11.2020

Začasni okvir za državno pomoč je državam članicam omogočil, da zagotovijo vso likvidnost, ki jo podjetja potrebujejo za spoprijemanje s posledicami pandemije covida-19. Zaradi trenutnih razmer je treba okvir še izboljšati in razširiti za podporo podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP), na poti k okrevanju. MSP so še vedno posebej izpostavljena in nekateri sektorji še vedno trpijo zaradi upravnih zaprtij. Veljavnost vseh oddelkov začasnega okvira je bila podaljšana do junija 2021, podpora za dokapitalizacijo pa bo zdaj na voljo do septembra 2021.

1. Ali bi bila Komisija pripravljena preučiti možnost podaljšanja do 31. decembra 2021, saj še vedno ni mogoče napovedati, kdaj bodo MSP lahko ponovno začela v celoti opravljati svoje dejavnosti?

2. Ali namerava Komisija – glede na nadaljnjo negotovost v zvezi z zdravstvenimi razmerami, ki zavirajo okrevanje in zaradi katerih so morala nekatera podjetja prekiniti ali omejiti svoje dejavnosti – podaljšati roke za vračilo državne pomoči s podaljšanjem trajanja pomoči v obliki poroštev za posojila in subvencioniranih obrestnih mer s prvotno načrtovanih šestih let na deset let?

Odgovor komisarke Margrethe Vestager v imenu Evropske komisije

18.2.2021

1. Ker pandemija koronavirusa traja dlje, kot smo upali, mora Komisija še naprej skrbeti za to, da lahko države članice zagotavljajo potrebno podporo za preživetje podjetij. Komisija je zato 28. januarja 2021 sprejela peto spremembo začasnega okvira, s katero je med drugim podaljšala uporabo začasnega okvira do 31. decembra 2021. Poleg tega so se ob upoštevanju vztrajne gospodarske negotovosti ter podaljšanih vladnih ukrepov za omejitev gospodarske dejavnosti, s katerimi naj bi se zajezilo širjenje virusa, s spremembo tudi povišale zgornje meje nekaterih ukrepov podpore, določene v začasnem okviru:

a. Kar zadeva omejene zneske pomoči, dodeljene na podlagi začasnega okvira, so se predhodne zgornje meje na podjetje dejansko podvojile (ob upoštevanju razpoložljivosti podpore de minimis). Nove zgornje meje znašajo 225 000 EUR na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, 270 000 EUR na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, ter 1,8 milijona EUR na podjetje, dejavno v katerem koli drugem sektorju. Tako kot prej se lahko ta pomoč kombinira s pomočjo de minimis v višini do 200 000 EUR na podjetje (do 30 000 EUR na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, in do 25 000 EUR na podjetje, dejavno v kmetijskem sektorju) v obdobju treh poslovnih let, če so izpolnjene zahteve ustreznih uredb o pomoči de minimis.

b. Za podjetja, ki jih je kriza zaradi koronavirusa še posebej prizadela in katerih izguba prometa v upravičenem obdobju znaša vsaj 30 % v primerjavi z istim obdobjem leta 2019, lahko država prispeva k delu fiksnih stroškov podjetij, ki jih ne krijejo njihovi prihodki, v višini do 10 milijonov EUR na podjetje (prej 3 milijone EUR).

2. Tako kot prej se trajanje jamstev za posojila in subvencioniranih obrestnih mer, odobrenih v skladu z začasnim okvirom, lahko prilagodi glede na druge značilnosti navedenih ukrepov, tako da se na primer nižje kritje jamstva lahko izravna z daljšim trajanjem jamstva, ki lahko traja do osem let.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

10.11.2020

Rak materničnega vratu je eden od štirih najpogostejših malignih tumorjev, ki prizadenejo ženske po vsem svetu. Povzroča ga okužba s humanim papilomavirusom (HPV), ki je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen.

Vsako leto je v državah EU oziroma EGP diagnosticiranih več kot 33 000 novih primerov raka materničnega vratu, ki terja več kot 13 000 smrtnih žrtev.

Smernice EU za presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu bodo predvidoma posodobljene šele leta 2025, vendar je zaradi prekinjenega izvajanja teh programov potrebno takojšnje ukrepanje. V presejalnih programih za odkrivanje raka materničnega vratu se splošno uporablja test mRNK, ki učinkovito prispeva k reševanju življenj obolelih za to vrsto raka, pa tudi k boju proti drugim okužbam, kot je covid-19.

1. Kakšno strategijo namerava uporabiti Komisija, da se bo omogočil in podpiral neposredni javni dostop do inovativnih tehnologij za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, ki se v nekaterih državah članicah že uspešno uporabljajo, vendar ne v vseh, saj niso bile vključene v smernice iz leta 2015?

2. Ali bo Komisija preučila možnost, da v okviru smernic za države članice prek različnih pobud spodbudi k izvajanju testov mRNK v vseh državah članicah v okviru nacionalnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu?

Odgovor komisarke Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije

27.1.2021

Komisija priznava, da ima rak materničnega vratu, pa tudi druge vrste raka, ki jih povzročajo humani papilomavirusi, velike posledice po vsej EU. Po podatkih drugega poročila o izvajanju priporočila Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka[1] je presejalne programe za raka materničnega vratu med prebivalstvom v nacionalne načrte za obvladovanje raka uvedlo 22 držav EU. Vendar znatno število teh programov bodisi ni bilo v celoti uvedenih bodisi se ne izvajajo v celoti in neenakosti znotraj držav članic in med njimi so še vedno prisotne. Pokritost ciljne populacije s presejalnimi programi za raka materničnega vratu se giblje od približno 25 % do 80 %, povprečje starostno standardiziranega petletnega neto preživetja za države EU pa znaša 63 %, in sicer od 70 % do 54 %.

Cilj evropskega načrta za boj proti raku, ki ga bo Komisija predstavila v začetku leta 2021, bo prispevati k zmanjšanju teh razlik in podpreti države članice pri izvajanju visokokakovostnega presejanja prebivalstva za odkrivanje raka, vključno z rakom materničnega vratu. Čeprav je odločanje o organizaciji, upravljanju in izvajanju presejanja raka v pristojnosti držav članic, bodo izmenjava dobrih praks po EU, smernice in sheme zagotavljanja kakovosti pripomogle k nadgradnji presejalnih programov in omogočile konkretne vpoglede glede morebitne uvedbe novih testov, kot je test mRNA.

Z evropskim načrtom za boj proti raku naj bi se poleg tega začelo delo za preučitev dodatnih dokazov, ki naj bi se upoštevali pri posodobitvi priporočila Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka, v katerem je kot ustrezen presejalni test trenutno naveden bris materničnega vratu za odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, ki naj se začne izvajati ne prej kot pri starosti 20 let in najpozneje pri starosti 30 let[2].

[1] https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/major_chronic_diseases/docs/2017_cancerscreening_2ndreportimplementation_en.pdf

[2] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003H0878&from=EN

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

6.11.2020

Slovenska filmska in avdiovizualna ustvarjalna panoga je resno ogrožena zaradi vladine intenzivne ekonomske represije, ki jo izvaja z uvajanjem birokratskih ovir, ter pomanjkanja politične volje za financiranje Slovenskega filmskega centra. Vlada od marca 2020 zadržuje izplačilo večine državnih proračunskih transferjev Slovenskemu filmskemu centru. Več kot 30 igranih filmov čaka na finančno podporo na podlagi že sklenjenih pogodb s Slovenskim filmskim centrom. V Sloveniji so postopki produkcije in postprodukcije trenutno povsem onemogočeni, zato neodvisni producenti ne morejo izpolniti svojih koprodukcijskih obveznosti do tujih partnerjev. Projekti s podporo programov MEDIA Ustvarjalna Evropa in Eurimages so ustavljeni.

Marca 2020 je ministrstvo za kulturo Slovenskemu filmskemu centru priporočilo, naj ne objavlja novih razpisov za financiranje razvoja in produkcije. Slovenskemu filmskemu centru je naročilo, naj ne prevzema novih finančnih obveznosti na podlagi potreb, objavljenih pred začetkom pandemije covida-19.

Takšno vladno (ne)ukrepanje je v nasprotju z evropskimi demokratičnimi vrednotami in svobodo ustvarjanja.

Kaj bo naredila Komisija, da bi podprla slovensko filmsko industrijo, kulturno izražanje ter širjenje evropskih idej in vrednot?

Odgovor komisarja Therryja Bretona v imenu Evropske komisije 

25.3.2021

Komisija prek programa Ustvarjalna Evropa MEDIA podpira razvoj koprodukcije in kroženje evropskih filmov v EU in sodelujočih državah. Sodelovanje v programu temelji na dobro delujočih nacionalnih sistemih financiranja in skupni zavezi držav članic, da bodo podpirale internacionalizacijo svojega avdiovizualnega sektorja.

Komisija je pozorno spremljala razvoj dogodkov v Sloveniji po odločitvi slovenske vlade, da ustavi financiranje ukrepov v podporo avdiovizualnemu sektorju, ki jih izvaja Slovenski filmski center, zlasti glede morebitnih posledic te odločitve na sodelovanje slovenskih avdiovizualnih podjetij in delavcev v programu Ustvarjalna Evropa MEDIA.

Komisija pozdravlja odločitev slovenske vlade, sprejeto konec decembra 2020, o sprostitvi odobrenih sredstev za Slovenski filmski center. Ta odločitev je Slovenskemu filmskemu centru omogočila, da izvrši večino plačil slovenskim filmskim ustvarjalcem, producentom in igralcem.

Politika Komisije za evropski avdiovizualni sektor sledi področjem ukrepanja, opredeljenim v nedavno sprejetem akcijskem načrtu za medijski in avdiovizualni sektor[1]: okrevanje avdiovizualnih podjetij, preoblikovanje avdiovizualnega sektorja ter omogočanje in spodbujanje inovacij v tem sektorju. Komisija pričakuje, da bodo takšni ukrepi prispevali h krepitvi tega sektorja, ohranjanju ustvarjanja in kulturnega izražanja ter spodbujanju evropskih idej in vrednot.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0784&from=EN

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

3.11.2020

Der Spiegel je 23. oktobra 2020 objavil preiskavo o vpletenosti agencije Frontex v grško kampanjo za vračanje beguncev. Na seji odbora LIBE 6. julija 2020 je Fabrice Leggeri zanikal, da bi karkoli vedel o tem, da bi grški organi zavračali begunce, razen v enem primeru, ki ga je označil kot „nesporazum“. Kljub navedenemu je iz članka razvidno, da so imeli uradniki agencije Frontex informacije o najmanj šestih incidentih, med katerimi so grški organi zavrnili begunce, ne da bi pri tem nudili pomoč migrantom v stiski in kljub dolžnosti uradnikov agencije Frontex, da preprečijo vračanje, kot določa njihov kodeks ravnanja. To vključuje tudi incident, ki se je zgodil 8. junija 2020, ko je ladja agencije Frontex MAI 1103 ustavila migrantski čoln, namerno ustvarila nevarne valove, ki so preprečili njegovo nadaljnje plutje, ter zapustila območje, ko so grške oblasti prispele in čoln potisnile nazaj.

1. Katere ukrepe nameravata sprejeti Komisija in Frontex, da bi zagotovili, da se podobni incidenti ne bi ponovili?

2. Ali Komisija ve, če Fabrice Leggeri med predstavitvijo v odboru LIBE dejansko ni vedel za omenjene dogodke?

3. Kakšno je stališče Komisije o politični odgovornosti, ki jo mora glede na navedeno prevzeti Frontex?

Odgovor komisarke Ylve Johansson v imenu Evropske komisije

14.4.2021

Komisija obtožbe o zavračanju jemlje zelo resno. V skladu s pravom EU in Listino o temeljnih pravicah je treba pri upravljanju meja spoštovati načelo nevračanja.

Poleg dveh rednih sej upravnega odbora agencije Frontex novembra 2020 in januarja 2021 je Komisija zahtevala izredne seje upravnega odbora, ki so bile sklicane 10. novembra 2020, 9. decembra 2020 in 5. marca 2021, da bi se razpravljalo o obtožbah.

Upravni odbor je na seji 10. novembra 2020 sklenil ustanoviti delovno skupino za upravni odbor, ki bo nadalje preučila to zadevo v skladu z razdelitvijo odgovornosti na podlagi Uredbe (EU) 2019/1896[1]. Komisija je bila zastopana v tej delovni skupini in je izvršnemu direktorju predložila več vprašanj, da bi pridobila dodatna pojasnila. Sej upravnega odbora na to temo se je na povabilo udeležil tudi predstavnik Evropskega parlamenta.

Izvršni direktor agencije Frontex je z dopisom z dne 27. oktobra 2020 Komisijo obvestil o predhodnih rezultatih notranje preiskave agencije v zvezi z incidenti, o katerih so poročali mediji, pri čemer je poudaril, da agencija Frontex doslej ni našla nobenega dokumenta ali drugega gradiva, ki bi utemeljevalo kakršne koli obtožbe o kršitvah temeljnih pravic ali kodeksa ravnanja agencije Frontex proti napotenim uradnikom. Končno poročilo delovne skupine in sklepi, ki jih je upravni odbor sprejel 5. marca 2021, so bili objavljeni na spletni strani agencije[2].

Učinkovita in dobro delujoča agencija za upravljanje zunanjih meja, ki zagotavlja varstvo temeljnih pravic pri opravljanju svojih nalog, je prednostna naloga Komisije. V ta namen bo Komisija še naprej zagotavljala podporo in svetovanje agenciji, da bi zagotovila učinkovito izvajanje njenega mandata.

[1] Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži (UL L 295, 14.11.2019, str.1).

[2] https://frontex.europa.eu/media-centre/management-board-updates/conclusions-of-the-management-board-s-meeting-on-5-march-2021-on-the-report-of-its-working-group-on-fundamental-rights-and-legal-operational-aspects-of-operations-in-the-aegean-sea-aFewSI

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

21.10.2020

Predstavnik civilne uprave je na predstavitvi odbora za zunanje zadeve in obrambo v izraelskem knesetu 13. avgusta 2020 predstavil nove pravne instrumente, na podlagi katerih so izraelske oblasti povečale obseg rušenja in zaplemb palestinskih stanovanjskih in drugih stavb, vključno s projekti pomoči, ki jih financira EU.

Ukrepi proti navzočnosti Palestincev na območju C se prednostno osredotočajo na območja okoli Jeruzalema, naselje Male Adumim in območje E1, gričevje južno od Hebrona in dolino reke Jordan.

11. Septembra 2020 je bilo za kartiranje „nepooblaščenih palestinskih gradenj“ na območju C dodeljenih 20 milijonov NIS. To je prvič, da so se za kaj takega dodelila sredstva iz državnega proračuna.

Glede na to, da je bilo letos kljub pandemiji covida-19 mesečno v povprečju porušenih več stavb kot na vrhuncu leta 2016, širjenje naselbin pa se je dramatično povečalo:

1. Katere konkretne ukrepe je sprejela Komisija, da bi od Izraela dobila finančno nadomestilo za vrednost porušenih oziroma zaplenjenih projektov pomoči, ki jih je financirala EU, vključno z morebitnim odbitkom tega zneska od podpore v okviru dvostranskega sodelovanja med EU in Izraelom?

2. Kje je za EU skrajna meja, ko zaradi izraelskega delovanja na omenjenih območjih dvodržavna rešitev ne bo več mogoča?

Odgovor komisarja Janeza Lenarčiča v imenu Evropske komisije

15.1.2021

Evropska unija (EU) Izrael dosledno in redno opozarja, da mora izpolniti svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom do palestinskega prebivalstva na Zahodnem bregu, vključno z območjem C in vzhodnim Jeruzalemom.

EU je večkrat ponovila, da odločno nasprotuje izraelski politiki naseljevanja in ukrepom, sprejetim v zvezi s tem, zlasti rušenju in zaplembi sredstev, vključno tistih, ki jih je financirala EU, nazadnje med razpravo v Evropskem parlamentu 24. novembra 2020[1]. Dve nedavni izjavi[2] se izrecno nanašata na izraelsko rušenje palestinskih objektov, vključno s stanovanjskimi objekti, objekti za preživljanje in sanitarnimi objekti, ter na grožnjo rušenja šole v Ras Al-Teenu[3].

Izrael je bil tudi večkrat pozvan, naj vrne ali nadomesti sredstva, ki jih je financirala EU in so bila porušena, demontirana ali zaplenjena. Za leto 2020 to zadeva 114 objektov, ki jih je financirala EU.

Poleg tega javna prizadevanja EU vključujejo obiske predstavnika EU na zasedenem palestinskem ozemlju, skupaj z vodji misij držav članic EU, na zadevnih lokacijah na območju C zasedenega palestinskega ozemlja.

Trenutno se preučujejo nadaljnji ukrepi za zaščito naložb EU.

[1] https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/89240/middle-east-remarks-hrvp-josep-borrell-ep-plenary-normalisation-agreements-between-israel-and_en

[2] https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/87070/west-bank-statement-high-representative-josep-borrell-israeli-settlement-expansion_en

[3] https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/88156/statement-spokesperson-israeli-demolitions-palestinian-structures_en

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

15.10.2020

Vsaj četrtina prebivalcev Evrope, ki bi potrebujejo radioterapijo, se trenutno ne zdravi z njo. Potrebe pa se še naprej povečujejo in naj bi po pričakovanjih v naslednjih petih letih zrasle za 16 %. Onkološki bolniki se trenutno soočajo z dolgimi čakalnimi dobami ali sploh nimajo dostopa do zdravljenja, ker ni opreme ali je ta zastarela.

Kako namerava Komisija podpreti programe radioterapije in bolnišnice po vsej Evropi, da bi omogočili boljši in hitrejši dostop do radioterapije večjemu številu bolnikov z rakom?

Odgovor komisarke Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije

8.1.2021

Izboljšanje dostopa do programov radioterapije bo del ciljev evropskega načrta za premagovanje raka, ki bo predstavljen v začetku leta 2021. Načrt bo vključeval predloge za podporo državam članicam pri krepitvi integrirane in večdisciplinarne obravnave bolnikov z rakom, vključno z zdravljenjem.

Poleg tega bo Komisija podpirala varnost oskrbe z radioaktivnimi izotopi za diagnosticiranje in zdravljenje raka ter izboljšanje kakovosti in varnosti radiološke tehnologije v medicini. Tako bo ravnala na podlagi strateške agende za uporabe nuklearne in radiološke tehnologije za ionizirajoče sevanje v medicini (SAMIRA), ki bo zagotovila usmeritve za raziskave, inovacije in izobraževanje zdravstvenih delavcev na področju radiologije, radioterapije in nuklearne medicine v EU.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

13.10.2020

Na medinstitucionalnih pogajanjih, ki trenutno potekajo, se razpravlja tudi o vsebini prihodnjega programa Erasmus+ in o dejavnostih, ki jih bo ta financiral. Razčlenitev proračuna za program Erasmus+ je tesno povezana s prihodnjim dogovorom o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Vendar je Komisija v svojem nedavnem sporočilu o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020)0625) že napovedala, da namerava ustanoviti 50 centrov poklicne odličnosti. Ustanovitev teh centrov je pobuda Komisije, o kateri na medinstitucionalnih pogajanjih še niso razpravljali in za katero proračun (v okviru proračuna Erasmus+) še ni bil določen.

1. Glede na to, da očitno ni mogoče podvojiti proračuna programa Erasmus+, kot je prvotno predlagala Komisija, kakšen proračunski scenarij je podlaga za financiranje teh 50 centrov poklicne odličnosti?

2. Bolj splošno, kako lahko Komisija razglasi ustanovitev tako velikega števila centrov, ne da bi imela kakšno koli zagotovilo, da bo proračun prihodnjega programa to lahko pokril?

3. Kako namerava zagotoviti trajnostno in stabilno financiranje obstoječih centrov poklicne odličnosti?

Odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

25.1.2021

Vključitev centrov poklicne odličnosti v sporočilo o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025[1] je v skladu s predlogom Komisije z dne 30. maja 2018 za uredbo o vzpostavitvi prihodnjega programa Erasmus+ (2021–2027). V tem predlogu je vključena pobuda za centre poklicne odličnosti v okviru partnerstev za odličnost.

Število 50 centrov, navedeno v sporočilu o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora in sporočilu o programu znanj in spretnosti za Evropo[2], bi bilo treba obravnavati kot del širše prednostne naloge posodobitve poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kot je predvideno v predlogu Komisije za priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju[3], h kateri bodo prispevali tudi drugi viri financiranja (nacionalni in evropski). Financiranje centrov je odvisno od sprejetja prihodnjega programa Erasmus+ in uporabe njegovih zadevnih postopkov.

Glede na politični dogovor, dosežen o izidu pogajanj o prihodnjem programu Erasmus+, je Komisija prepričana, da bo lahko izvedla centre, kot so predlagani, ter zagotovila trajnostno in stabilno financiranje pobude v celotnem programskem obdobju. Poleg tega je treba pri vsakem projektu poklicne odličnosti ob vložitvi vloge za financiranje iz programa Erasmus+ predstaviti načrte za samozadostnost po koncu financiranja EU.

[1] COM(2020) 625.

[2] https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=22832&langId=en

[3] https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=22780&langId=en

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

7.10.2020

Grške oblasti kazensko preganjajo 35 oseb, ki delajo za nevladne organizacije, in jih obtožujejo trgovine z ljudmi. Nekatere od njih so tuji državljani, in te nevladne organizacije so predvsem evropske organizacije za iskanje in reševanje. Grški organi trdijo, da svoje dejavnosti izvajajo zgolj pod krinko humanitarnih operacij. Glede na grške azilne politike je jasno, da so reševalne in nadzorne dejavnosti teh nevladnih organizacij v nasprotju s političnimi cilji grških oblasti. Kot je Komisija ponovno poudarila v svojih nedavnih smernicah o direktivi o pomoči, kriminalizacija nevladnih organizacij ali drugih nedržavnih akterjev, ki izvajajo operacije iskanja in reševanja na morju ob upoštevanju ustreznega pravnega okvira, pomeni kršitev mednarodnega prava in zato v okviru zakonodaje EU ni dovoljena.

1. Kako namerava Komisija zagotoviti izvajanje svojih smernic glede na to, da Grčija tistih, ki pomagajo pri reševanju ljudi na morju, ne bi smela kazensko preganjati?

2. Kako namerava Komisija zaščititi državljane Evropske unije pred nezakonitim pregonom držav članic?

3. Zaradi aktivnega preganjanja nevladnih organizacij, ki ovira nujno potrebne humanitarne in podporne dejavnosti, vsak dan umirajo ljudje. Katere strategije namerava Komisija uporabiti za zagotovitev, da bo Grčija spoštovala zavezo o reševanju človeških življenj na morju?

Odgovor komisarke Ylve Johansson v imenu Evropske komisije

29.1.2021

Komisija je seznanjena s tem, da se v Grčiji preiskuje več nevladnih organizacij, med drugim zaradi domnevnega omogočanja nezakonitega vstopa. Sodni postopki spadajo v izključno pristojnost držav članic.

V okviru novega pakta o migracijah in azilu[1] je Komisija izdala priporočilo[2], s katerim države članice poziva, naj razlikujejo med dejavnostmi, katerih namen je humanitarna pomoč, in dejavnostmi, katerih namen je olajšati nezakonit vstop ali tranzit, da bi prve izključila iz inkriminacije. Nadaljnji predlog bi od držav članic zahteval vzpostavitev neodvisnega mehanizma za spremljanje spoštovanja načela nevračanja v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah. Agencija EU za temeljne pravice bo v ta namen predlagala smernice, Evropski azilni podporni urad in Evropska agencija za mejno in obalno stražo pa naj bi podpirala mehanizem.

Komisija v svojem prvem letnem poročilu o stanju pravne države, objavljenem 30. septembra 2020, ugotavlja, da so številni deležniki izrazili kritike do nedavno uvedenih dodatnih zahtev za registracijo nevladnih organizacij, ki delujejo na področju azila, migracij in socialne vključenosti v Grčiji,[3] in da marsikoga skrbi dejstvo, da je „državljanski prostor“, v katerem civilna družba deluje, od leta 2019 v Grčiji vedno bolj omejen. Komisija bo še naprej spremljala stanje.

[1] https://eur-lex.europa.eu/search.html?lang=en&text=COM%2F2020%2F609+final&qid=1607426365312&type=quick&scope=EURLEX&locale=sl

[2] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1607426530548&uri=CELEX%3A52020XC1001%2801%29

[3] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020SC0307 z lasti strani 1 in 12.

/0 Comments/objavil/a