Razgradnja Evropske unije od znotraj je še nevarnejša od zunanjih groženj

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 1. aprila 2026, gostovala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je sodelovala na okrogli mizi v okviru predmeta Vzgoja za demokratično državljanstvo. S študentkami in študenti pedagogike ter andragogike je razpravljala o delu evropskih poslancev, dotaknila pa se je tudi skupne zunanje in varnostne politike ter dinamiki med Evropsko unijo in Slovenijo. »Razgradnja Evropske unije od znotraj je še nevarnejša od zunanjih groženj, na žalost je vedno več avtoritarizma, čeprav obstajajo tudi svetle izjeme,« je glede nevarnosti za prihodnost Unije izpostavila Joveva.

Uvodoma je Joveva poudarila, da svoj trenutni mandat dojema kot še bolj nepredvidljiv od prvega. Čeprav je slednjega močno zaznamovala pandemija covida-19, je sedanji mandat po njenem mnenju še zahtevnejši, saj ga oblikuje preplet številnih globalnih kriz, od vojne v Ukrajini in razmer v Gazi do vse bolj nepredvidljive in nevarne politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ob tem je opozorila tudi na krepitev skrajne desnice ter izpostavila, da tradicionalno delitev med levico in desnico vse bolj nadomešča razkol med proevropskimi in evroskeptičnimi silami znotraj Parlamenta.

Nadalje je študentom pojasnila raznolikost znotraj svoje politične skupine Renew Europe, kjer se nekateri poslanci bolj osredotočajo na gospodarske teme, drugi, med njimi tudi sama, pa na socialne pravice in enakopravnost. Kljub razlikam jih povezujejo skupne vrednote, pri čemer temelj predstavljajo človekove pravice in vladavina prava. »Skupina se pred glasovanji seveda usklajuje, vendar glasujem na koncu vedno po svoji vesti,« je poudarila in dodala, da njena prepričanja sicer večinoma sovpadajo s stališči skupine katere podpredsednica je.

Pogovor se je dotaknil tudi teženj po nacionalni suverenosti in želji po močni, enotni Evropi. Joveva je ocenila, da močne države niso nujno v protislovju z močno Evropsko unijo, vendar je ob tem opozorila na dvoličnost nekaterih suverenistov, ki po eni strani blokirajo ključno zakonodajo, po drugi pa rade volje pobirajo evropska sredstva.

»Jaz jih označujem za samooklicane domoljube. Razgradnja Evropske unije od znotraj je še nevarnejša od zunanjih groženj, na žalost je vedno več avtoritarizma, čeprav obstajajo svetle izjeme. Absolutno je mogoče kombinirati suverenost in se hkrati zavedati skupnih standardov. Menim, da nujno potrebujemo reformo, posebej na področju varnostne in zunanje politike. Pravila, ki jih imamo sedaj, tudi veto, namreč nekateri voditelji izkoriščajo za lastne, osebne interese.«

Na vprašanje ali lahko v času številnih regionalnih konfliktov še vedno govorimo o skupni evropski zunanji in varnostni politiki Unije, je odgovorila kritično, zlasti glede pomanjkanja verodostojnosti pri odzivanju na mednarodne krize. »Sploh ne vem več, ali so to dvojni, trojni standardi, ali lahko temu sploh lahko rečemo standardi« ter kot primer navedla, da se je Evropska unija v primeru Ukrajine sicer pravilno postavila na stran žrtve, ni pa tega ponovila v primeru Gaze. Ob tem je izrazila prepričanje, da bi morali izraelskega premierja Netanjahuja obravnavati po enakih merilih kot ruskega predsednika Putina.

V zaključnem delu razprave, na kateri je sodeloval tudi evropski poslanec Matjaž Nemec, je Joveva predstavila svoj pogled na vlogo Slovenije ter poudarila, da vpliv države ne bi smel biti odvisen od njene velikosti, temveč od samozavesti in proaktivnosti njenega vodstva pri uveljavljanju lastnih stališč. »Smo majhna država, ampak ta majhnost je predvsem v naših glavah. Jaz tega ne zaznam in sem ponosna, da sem Slovenka. V Evropski uniji imamo veliko kredibilnost in dojemajo nas zelo pozitivno,« je zaključila.