Zgolj več žensk na položajih še ne pomeni (nujno) boljšega položaja zanje

Evropska poslanka Irena Joveva se je v nedeljo, 8. marca 2026, na povabilo Centra za politično opolnomočenje Poliskop udeležila razprave, ki je potekala pred uprizoritvijo predstave Tri sestre. Pogovor je ponudil razmislek o položaju žensk v javnem prostoru ter o širših družbenih vprašanjih skozi prizmo filozofije, umetnosti in kulture. »Vprašanje zastopanosti žensk v politiki samo po sebi še ne pomeni nujno tudi boljšega položaja zanje. A hkrati je pomembno, da ženske zasedajo vodilne položaje, saj prav njihova prisotnost omogoča, da se odločitve oblikujejo tudi z vidika izkušenj, potreb in interesov žensk v družbi.«

V razpravi je Joveva izpostavila, da se v Evropskem parlamentu v zadnjem času znova odpirajo razprave o pravicah žensk, ki bi morala biti že zdavnaj nesporna. Vse bolj je namreč očitno, da so nekateri politični akterji pripravljeni pod vprašaj postavljati celo pravice, ki so bile desetletja razumljene kot samoumevne. Takšen odnos se je po njenih besedah jasno pokazal tudi ob odzivih nekaterih slovenskih poslank in poslancev pri obravnavi pobude za varen in dostopen splav.

Dotaknila se je tudi vprašanja napetosti med centrom in periferijo v Evropi. Kot je znano, sama prihaja z Jesenic, od koder je bila zanjo že Ljubljana nekoč dojeta kot center vsega. Danes se te razlike zaradi tehnologije in večje mobilnosti zmanjšujejo, vendar pa to še ne pomeni, da so občutki oddaljenosti od centrov odločanja povsem izginili, je pojasnila. Ob tem je poudarila, da je veliko večji problem od same geografske razlike pogosto tudi to, kako politika deluje. Ključno vprašanje po njenem ni le, ali institucije delujejo, temveč komu v resnici služijo.

»Zakonodajo v institucijah Evropske unije sprejemamo z namenom, da postavimo minimalne standarde za vse ljudi, ne le za privilegirano peščico. Toda veliko je odvisno od tistih na najvišjih položajih in od tega, ali so pripravljeni pri odločanju resnično misliti tudi na najbolj ranljive. Mednje pogosto sodijo prav ljudje na evropski periferiji, ki jih politične odločitve pogosto spregledajo ali pustijo ob strani,« je poudarila.

Poseben del pogovora je bil namenjen tudi vprašanju položaja žensk v obstoječih družbenih in političnih strukturah. Za Jovevo so bile številne od teh družbenih struktur oblikovane brez sodelovanja žensk, zato se je strinjala s trditvijo moderatorice razprave, da je povsem legitimno razmisliti, ali jih je treba spremeniti in prilagoditi tako, da bodo bolj vključujoče ter bodo bolje odražale raznolikost družbe.

»Očitno politika dela nekaj narobe, če svet drvi v vse večji kaos,« je poudarila ter kot primer omenila tudi nekatere nedavne poteze ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ob tem je dodala, da vprašanje zastopanosti žensk v politiki samo po sebi še ne pomeni nujno tudi boljšega položaja zanje. »Smo se kdaj vprašali, kaj bi se dogajalo, če bi na čelu Evropske komisije sedel moški, namesto Ursule von der Leyen, ki pa je ženska, pa vseeno ni najboljša predsednica.«