Cena ne-širitve EU je lahko višja od cene širitve

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 13. februarja 2026, sodelovala na panelni razpravi EUEC 2026 o prihodnosti širitve Evropske unije, ki je potekala v Talinu. Razprava je bila posvečena vprašanjem širitve Evropske unije, njeni integracijski sposobnosti ter političnim, ekonomskim in varnostnim vidikom prihodnjega vključevanja držav kandidatk. Poleg poslanke so na panelu sodelovali tudi predstavniki evropskih institucij, strokovnjaki in politični odločevalci, razprava pa je bila osredotočena na vprašanje, kako lahko Evropska unija ob sočasnih notranjih reformah ohrani pripravljenost na širitev.

Na vprašanje moderatorke o tem, kako vidi politično razpravo o širitvi znotraj Evropskega parlamenta, je Joveva poudarila, da je tema širitve znova visoko na evropski agendi, kar vidi kot pozitiven premik v primerjavi s prejšnjimi mandati. Ob tem je opozorila, da so razprave v Parlamentu vse bolj zahtevne, saj posamezni politični akterji pomembne evropske teme pogosto uporabljajo za notranjepolitične interese. Kljub temu poudarja, da je širitev ponovno postala ena ključnih političnih razprav na ravni Evropske unije.

Glede širšega političnega konteksta je poudarila, da širitev ni zgolj tehničen proces, temveč predvsem politična odločitev. Po njenih besedah so aktualne geopolitične razmere pokazale, da je širitev neposredno povezana z varnostjo evropskega prostora. »Širitev ni samo administrativno vprašanje, ampak vprašanje politične volje in strateške usmeritve Evropske unije. V tem kontekstu je ruska agresija na Ukrajino razblinila iluzije o trajnem miru na naši celini ter temeljito preoblikovala razumevanje evropske varnosti.« Ob tem je opozorila, da dolgotrajno ohranjanje držav kandidatk v negotovem položaju povečuje nestabilnost in odpira prostor zunanjim vplivom, kar je še posebej vidno v regiji Zahodnega Balkana.

Na vprašanje o pomenu transparentnosti v razpravi o širitvi je pojasnila, da nima v mislih zgolj natančnih finančnih izračunov, temveč tudi potrebo po jasni in razumljivi politični komunikaciji. Po njenem mnenju mora biti širitev vključena v dolgoročno načrtovanje Evropske unije in tudi v razprave o prihodnjem večletnem finančnem okviru, saj to državam kandidatkam in državljanom pošilja jasen signal, da Evropska unija proces jemlje resno.

V nadaljevanju razprave je poudarila pomen notranjih reform Evropske unije. Po njenem mnenju širitev ne bo mogoča brez prilagoditev načinov odločanja, zlasti tam, kjer nacionalni interesi posameznih držav članic blokirajo širši evropski napredek. »Reforme in širitev morajo iti z roko v roki, sicer bo Evropska unija težko učinkovito delovala v novi geopolitični realnosti. Vse je na koncu odvisno od politične volje in od tega, ali je Evropska unija sposobna delovati kot enoten akter.«

V zaključnem delu razprave je naslovila tudi vprašanje stroškov širitve ter izpostavila, da bi morala Evropa več razpravljati o stroških ne-širitve. Po njenem mnenju so politični, varnostni in gospodarski stroški počasnega odločanja lahko višji od stroškov samega širitvenega procesa. »Cena ne-širitve je lahko višja od cene širitve. V današnji geopolitični realnosti Evropska unija ni dovolj konkurenčna, ne v gospodarskem ne v političnem smislu. Stroški prepočasnega ukrepanja, nenehnih vetov ter vzdrževanja »otokov« zunaj Unije bi se zato lahko izkazali za večje od stroškov same širitve.«

Poleg evroposlanke so na panelu sodelovali še Miriam Kosmehl, višja strokovnjakinja za Vzhodno Evropo pri Bertelsmann Stiftung, Johannes Tralla, novinar Estonske javne radiotelevizije ter Keit Kasemets, državni sekretar v uradu vlade Estonije.