“In vem, da moja iskrenost ne bo vsem všeč. Točno vem, komu ne bo, ampak nič hudega, tako vsaj vem, da imam prav.”

To je ključni stavek, s katerim sem danes razburila – seveda, točno tiste.

Ampak pravi prijatelji pač povejo po resnici. Za “točno tiste” ne vem, toda meni je težko gledati blokade namesto napredka, manipulacije namesto iskrenosti, neodgovornost namesto zanesljivosti in delitve namesto enotnosti … medtem ko najvišjo ceno tega plačujejo ljudje. V tem primeru ljudje Bosne in Hercegovine.

Da, cele Bosne in Hercegovine. Za “točno tiste” ne vem, toda meni je gladko vseeno, kdo naj bi bil čigav. Ni pa mi vseeno, ko spremljam namerno ustvarjanje vzdušja strahu, namerno ustvarjanje nacionalizma in separatizma, celo otrok v šolah.

Sodba enemu človeku ni sodba narodu. To ni napad na narod. Ta(k) človek ni žrtev. Žrtev je “njegov” narod, ki ga ta(k) človek tako zelo ljubi, spoštuje in čuva, da bi ga verjetno jutri prodal, če bi mu to v tistem trenutku poslovno (berite: osebno) bolj koristilo.

Za “točno tiste” ne vem, toda nekateri se pač vedno postavimo za to, kar je prav. Iskreno verjamem, da je prihodnost Bosne in Hercegovine lahko lepša, konec koncev si to ljudje zaslužijo. A pot do tega zahteva odgovornost in pogum tistih, ki odločajo. Zato me sploh ne čudijo “točno tisti”, ki so se razburili ob mojem začetnem stavku.

A ker s srečanjem parlamentarne delegacije EU-BiH še nismo končali, vam več spišem drugič. Dotlej pa … pozdrav iz Sarajeva.

  • ⁠ ⁠Irena
0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja