Svoboda govora se konča tam, kjer se začne svoboda drugega

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 26. maja 2025 v okviru projekta Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS) obiskala Šolski center Ptuj in z dijaki spregovorila o ključnih izzivih današnjega časa – svobodi govora, lažnih novicah, sovražnem govoru in vlogi medijev.

Na vprašanje o svojih srednješolskih letih je Joveva pojasnila, da jo je ekonomska smer pritegnila zaradi zanimanja za družboslovje in želje po samostojnosti. »Takrat sem mislila, da imamo veliko težav. Danes, kot mama, vidim, da je bilo tisto obdobje brezskrbno. Svetujem vam: uživajte v teh letih,« je nagovorila dijake.

Njena pot v politiko je bila nepričakovana. Kot raziskovalna novinarka na POP TV je prejela povabilo takratnega predsednika vlade Marjana Šarca, da se pridruži kandidaturi na evropskih volitvah. »Odločitev ni bila lahka. A če bi bila zadovoljna s stanjem v evropski politiki, me danes tukaj ne bi bilo. Pa nisem bila,« je pojasnila.

Joveva je izrazila zaskrbljenost nad stanjem medijev danes in pojasnila, da si je kot evropska poslanka prizadevala za evropsko zakonodajo, ki omejuje politične in poslovne vplive na uredniško politiko. »Novinarstvo je plemenit poklic, a vedno težje je ostati neodvisen. Nekateri mediji so danes le še propagandna glasila,« je poudarila in dodala, da bodo evropske zaščitne varovalke na tem področju začele veljati avgusta letos.

Velik del razprave je posvetila lažnim novicam in kritičnemu mišljenju: »Če je nekaj preveč dobro ali preveč slabo, da bi bilo res, potem verjetno ni res. Novinar mora iskati resnico, bralec pa mora biti kritično pismen.«

Dotaknila se je tudi vpliva umetne inteligence in družbenih omrežij na širjenje dezinformacij ter pomena razumevanja, kako delujejo algoritmi. »Če iščeš teorije zarote, boš vedno našel več teorij zarote. Padeš v svoj balonček. To je nevarno,« je opozorila.

Ob tem je pojasnila tudi razliko med svobodo govora in sovražnim govorom: »Svoboda govora se konča tam, kjer se začne kršiti svoboda drugega. Žaljenje ni temeljna pravica – tudi na spletu ne. Spolna usmerjenost, veroizpoved, poreklo – napadi na te kategorije niso svoboda govora, ampak sovražni govor.«

Svoje misli je sklenila z opozorilom o sodobnem digitalnem okolju: »Strah me je sveta, v katerem živimo. Digitalno nasilje je realnost – vsak dan sem tarča žaljivk in groženj. Zato vam polagam na srce: ne verjemite na prvo žogo. Preverjajte. Vprašajte se, komu koristi, kar berete.«