Duševno zdravje ne sme biti privilegij

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 19. maja 2025, na povabilo Študentske svetovalnice udeležila okrogle mize na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Razprava z naslovom Duševno zdravje – med sistemom in posameznikom je povezala strokovnjake, mlade ter oblikovalce politik v skupnem iskanju boljših rešitev na tem občutljivem, a nadvse pomembnem področju.

“Vsak maj posebej govorimo o duševnem zdravju. Jaz mislim, da bi morali o tem govoriti pogosteje, ne le ob posebnih priložnostih,” je uvodoma dejala Joveva in opozorila, da razmere še vedno niso takšne, kot bi morale biti. V nadaljevanju je spomnila na razpravo v Evropskem parlamentu, kjer je naslovila vpliv delovnega okolja na duševno zdravje in pozvala k oblikovanju minimalnih skupnih evropskih standardov na tem področju.

Kot je poudarila je bil pomemben premik v zadnjem mandatu ustanovitev stalnega odbora za javno zdravje (SANT), ki se ločeno od matičnega odbora za okolje (ENVI) ukvarja tudi z duševnim zdravjem. “To je pomemben korak naprej, a daleč od zadostnega. Če bi imeli skupne evropske standarde, bi bila situacija bistveno boljša. Žal je duševno zdravje še vedno izključno v pristojnosti držav članic, kar pomeni zelo neenotne pristope.”

V pogovoru je komentirala tudi slovenski sistem: “Primerjave so nehvaležne, ker ima vsaka država svoje specifike, ampak dejstvo je, da tudi v Sloveniji še vedno nimamo dovolj sistemske podpore, predvsem v šolah. Mladi mi večkrat rečejo, da prvič slišijo za določene programe šele, ko so že sredi stiske. To pomeni, da nekaj ni prav. Potrebovali bi več zunanjih strokovnjakov, več delavnic in predvsem manj tišine okoli teh tem.”

Odzvala se je tudi na osebno zgodbo udeleženca dogodka in izpostavila, da stigma ostaja ena največjih ovir pri iskanju pomoči: “Lahko imamo vrhunski sistem, pa bo brez odprtega govora in podpore okolice ostal neizkoriščen. Dokler bo duševno zdravje tabu, ne bomo napredovali.”

Razpravo je povezala tudi s širšim evropskim kontekstom in aktualno zakonodajo: “V Evropskem parlamentu se trenutno ukvarjamo tudi z zakonodajo o farmacevtski industriji, z novimi oblikami poročanja o zasvojenosti in duševnem zdravju, pa tudi z vprašanjem intersekcionalnosti, ker ne doživljajo vsi stisk enako. Ženske, manjšine, migranti, vse to so kategorije, kjer moramo biti še posebej pozorni.”

Kot je ob koncu poudarila, bo še naprej glasno zagovarjala pravico do duševnega zdravja – kjer koli in kadar koli bo to mogoče. ”Evropski parlament nima neposrednih pristojnosti, a ima vpliv in kar je najpomembnejše ima platformo. Če jaz, kot poslanka, ne spregovorim o tem, kar me frustrira in kar vem, da frustrira številne druge, potem kdo bo? Pravico imamo – in dolžnost – da pritiskamo za spremembe.”