Pisno vprašanje Evropski komisiji

19.2.2021

Kuvajt ima veliko število prebivalcev brez državljanstva, ki se od ustanovitve države soočajo z vsesplošnim in sistematičnim zatiranjem. Ti prebivalci, ki so v arabščini imenovani bidun džinsija, kar pomeni „brez državljanstva“ (v nadaljnjem besedilu: beduini), so kuvajtska manjšina. Po ocenah predstavljajo 10 % celotnega prebivalstva države. Pred neodvisnostjo Kuvajta leta 1961 so bili beduini obravnavani enako kot kuvajtski državljani in so uživali enake svoboščine in pravice. Po razglasitvi neodvisnosti pa niso več obravnavani kot državljani, z različnimi zakoni so jim odvzeli osnovne pravice in so zato postali „nezakoniti rezidenti“. Beduinom so bile tako sistematično odvzete socialne in ekonomske pravice, kot je pravica do državljanstva, pravica do izobraževanja in pravica do zdravstvenega varstva.

1. Ali bo podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, na primer prek družbenih medijev, kuvajtsko vlado pozval, naj odpravi zakonodajo, ki kriminalizira mirno izražanje mnenj in mirne proteste (kot je izražanje kritike glede ravnanja kuvajtske vlade z beduini)?

2. Ali bo kuvajtsko vlado pozval, naj izpusti vse politične zapornike, ki so zaprti, ker so branili pravice t. i. beduinske skupnosti?

Odgovor visokega predstavnika Josepa Borrella v imenu Evropske komisije

29.4.2021

Spodbujanje in varstvo človekovih pravic sta v središču zunanje politike EU, dvostranski odnosi med EU in Kuvajtom pa niso izjema.

Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) zlasti prek delegacije EU v Kuvajtu aktivno spremlja splošno stanje človekovih pravic v državi. ESZD je leta 2020 začela dialog o človekovih pravicah s Kuvajtom, katerega cilj je prispevati k izboljšanju glavnih perečih vprašanj, vključno s statusom tako imenovanih bidunov ter svobodo izražanja tako na spletu kot drugje. Poleg tega je ESZD sodelovala z organizacijami civilne družbe, ki branijo pravice tako imenovanih bidunov.

Drugi dialog o človekovih pravicah med EU in Kuvajtom, ki je potekal 30. marca 2021, je ponudil še eno priložnost, da se ponovno poudari načelno stališče EU o človekovih pravicah, izmenjajo mnenja o najnovejšem dogajanju na tem področju in zlasti zahtevajo najnovejše informacije o ukrepih, ki so jih oblasti sprejele za izboljšanje položaja tako imenovanih bidunov.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja