Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 24. februarja 2026, v Evropskem parlamentu gostila posvet o zaščiti otrok na spletu. Srečanje, ki je na enem mestu združilo stroko, civilno družbo in odločevalce, je odprlo dialog o izzivih, ki jih prinašajo družbena omrežja za mlade. Meje je treba postavljati tehnološkim gigantom – predvsem tistim, ki kljub vabilu na posvet niso prišla, s tem pa žal povedala vse, je med drugim dejala Joveva.
Uvodoma je Joveva poudarila, da je varnost otrok na spletu ključna, saj so digitalne platforme zasnovane tako, da spodbujajo odvisnost in povečujejo čas, ki ga otroci preživijo na zaslonih. Pod plaščem navidezne angažiranosti se v resnici skriva spodbujanje odvisnosti, je opozorila in pri tem izpostavila primer Mete, kjer so notranji dokumenti že pred leti opisovali Instagram kot »drogo«, namenjeno namernemu ciljanju najstnikov in povečanju njihovega časa pred zasloni.
“To, čemur nekateri rečejo angažiranost, je v resnici odvisnost. Neskončno drsenje ni funkcija – je mehanizem za še en dopaminski zadetek.”
V nadaljevanju je poslanka izpostavila potrebo po omejitvah, ki postavljajo meje tehnološkim podjetjem.
“V tem kontekstu se namesto vprašanja, ali so otroci dovolj disciplinirani, raje vprašajmo, ali je nek izdelek dovolj varen. Meje moramo postavljati trgovcem, ne nedolžnim uporabnikom. Varnost že pri zasnovi ni omejitev svobode, ampak pravna nujnost za normalno delovanje družbe.”
Kot je še dodala, so v Evropi sicer že začeli urejati z zakonodajo, kot je prepoved ciljnega oglaševanja mladoletnim v okviru Akta o digitalnih storitvah (DSA), a je po njeni oceni izvajanje teh pravil še vedno nezadostno.
Algoritmi niso nevtralni, je bila jasna Joveva, tehnološki giganti pa se osredotočajo na izključno svoj dobiček. Med ključnimi temami je izpostavila vpliv digitalnih platform na duševno zdravje, razvoj in socializacijo otrok.
“Predstavljajte si, da ste v svoji razvojni fazi in imate denimo 13 let, ko spoznavate svet in postajate subjekt v filozofskem smislu, hkrati pa dobite dostop do vsega na spletu. Videoposnetki z vojnih območij, dostop do nasilne pornografije, seksualizacija vaših slik z uporabo umetne inteligence ter nevarnosti, da vaša samopodoba postane odvisna od trolov ali nasilnežev, hkrati pa se primerja z znanimi igralkami in manekenkami. Da ne govorim o spolnih zlorabah.”
Z razvojem umetne inteligence, platform, kot je TikTok, in drugih tehnoloških novosti so se razmere po njenem mnenju le še poslabšale:
“Povezava med družbenimi mediji in duševnim zdravjem, razvojnimi vzorci otroka ali njegovim vedenjem je zelo jasna vsakomur, ki je starš ali ki vidi skozi manipulativno pripoved o tem, kako stvari v resnici stojijo.”
V zaključku je Joveva pojasnila, da se v Evropskem parlamentu ukvarja z vrsto digitalnih zakonodajnih dosjejev z različnih vidikov. Svoje delo usmerja predvsem v zaščito uporabnikov, njihove zasebnosti ter v omejevanje moči najmočnejših akterjev v razmerju do posameznika. Posvet je sicer gostila v sodelovanju s fundacijo Panoptykon in kolegico, evropsko poslanko Kamilo Pihowicz. Na pogovor so povabili tudi predstavnike Mete, Googla in Tiktoka, a se nihče od njih na vabilo ni odzval.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!