Štiriperesna protikorupcijska deteljica

“Ne morete si predstavljati, kako zelo toksično je vse skupaj. Obupno je, ‘veliki mačo’ pa izgublja občutek za realnost.”

“Mislili smo, da ne more biti slabše, a je več kot očitno lahko. Niti trohice nadzora ni več nad tem, kar počne oblast. Počasi, korak za korakom, dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom so ustvarili sistem s praktično neomejeno močjo.”

“Ni lahko. Ni lepo. Še težje bo. Še grše bo. Toda … če je volja ljudi dovolj močna, se jih ne da ustaviti. In ta volja je tudi tukaj končno vse bolj močna. Upanje o(b)staja.”

Vse to in še več smo poslušali na naši misiji ugotavljanja dejstev na Madžarskem. Videli na lastne oči, kaj se dogaja z z evropskimi sredstvi financiranimi projekti. Javno dobro? Ma, kakšno javno dobro. Vse je to moje! No, pa od moje družine in prijateljev,

ajde, to še gre. Ampak … javno? Da bi ljudje imeli kaj pozitivnega od tega? Od česarkoli, kar počnemo? Pozabite.

Tako nekako razmišlja – in predvsem funkcionira – madžarska oblast. Vendar veste, kaj? Upanje resnično vselej um

re zadnje. In demokracija na Madžarskem ni umrla. Še.

Zato je bila ta misija, na kateri sem bila, tako zelo pomembna. Ker je prav ta misija žal dodatno potrdila, da se madžarski oblasti preprosto ne sme popuščati.

Ker se politična odločnost Evropske unije, s katero smo na žalost morali tudi zamrzniti denar, ki ga je madžarska oblast dobivala, v zadnjem obdobju krha. Razlog? Preračunljivost, seveda. Politične igrice, ki sem jih sicer že vajena, a to ne pomeni, da bom nanje pristajala.

Kot ne bom pristajala na “biti tiho”, ko nekdo krati temeljne človekove pravice . Celo takšno, kot je svoboda zbiranja.

Tudi zato na tem mestu jasno in glasno izražam polno podporo Paradi ponosa, ki bo jutri v Budmipešti. Z vsem srcem in dušo.

Aja, pa še to: saj ste dojeli, kdo je ‘veliki mačo’, kajne? Tisti, ki podcenjuje moč volje ljudi. Zato gre moje sporočilo slednjim: imate to! Pokažite jutri.

Imate to.