V petek, 11. septembra 2020, je potekala spletna razprava z naslovom Zeleni dogovor po pandemiji, kjer je evropska poslanka Irena Joveva (RE) skupaj z evropsko poslanko Ljudmilo Novak (EPP), državno sekretarko na ministrstvu za okolje in prostor dr. Metko Gorišek, Tajem Zavodnikom iz društva za sonaraven razvoj Focus ter dr. Luko Omladičem, filozofom in okoljskim analitikom s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, poskušala poiskati odgovore na to, kaj z okoljskega vidika prinaša dogovor o prihodnosti evropskih financ in okrevanja po pandemiji, ki so ga na julijskem vrhu dosegli voditelji držav članic EU.

Poslanci Evropskega parlamenta namreč med drugim opozarjajo, da omenjeni dogovor ne omogoča zasledovanja ciljev Evropskega zelenega dogovora. V zadnjih mesecih je pandemija covid-19, tudi zaradi zmanjšanja gospodarske dejavnosti in prometa, dosegla miselni preskok, da se vsekakor da drugače živeti, manj potovati, zmanjšati potrošnjo … vse to bi lahko pomembno prispevalo k uresničevanju cilja podnebne nevtralnosti.

Odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varno hrano (ENVI) je ravno danes podprl predlog Evropskega podnebnega zakona, v katerem se predvideva 60-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030 (glede na izhodiščno leto 1990) in doseganje ogljične nevtralnosti za vse države članice Unije do leta 2050.  Evropska poslanka Irena Joveva je ob tem poudarila, da čas prehiteva nas in ne obratno. »Evropski parlament je kot soodločevalec dolžan cilje postaviti bolj ambiciozno, saj vsaka država članica velikokrat gleda zgolj na nacionalne interese in ne na skupne/evropske interese ter solidarnost.« Po njenem mnenju zgolj predvidena sredstva v okviru večletnega finančnega proračuna in sklada za pravičen prehod ne bodo dovolj za končen doseg cilja podnebne nevtralnosti, zato je izpostavila zlasti potrebo po lastnih virih Unije. »Na Svetu je bil dogovorjen davek na plastiko. Sama si želim vsaj še razširitev ETS mehanizma, trgovanja z emisijskimi kuponi, tudi na pomorsko in letalsko industrijo, določitve višje cene teh kuponov in potem stekanje čim višje vsote pobranega zneska v EU. Poleg omenjenega pa tudi ogljični uvozni davek,« kar kot nadomestna članica odbora ENVI tudi poskuša zasledovati.

Na koncu so države članice tiste, ki bodo pripravile nacionalne strategije in konkretne korake za uresničevanje okoljskih ciljev. Med drugim tudi, kako se bodo črpala evropska sredstva, je poudarila poslanka in nadaljevala, da jo na podlagi doslej slišanega skrbi, da bomo v Sloveniji sredstva črpali od projekta do projekta, za kratkoročne cilje. »Res je, TEŠ6 bomo morali zapreti, omenjena je bila gradnja NEK 2, a se hkrati premalo govori o dvigu deleža obnovljivih virov. V primerjavi z drugimi državami slovenski odstotek raste prepočasi,« je dejala Joveva. »Ključni bodo projekti energetske obnove stavb, industrije, obnova železniške infrastrukture, prehod na zelen promet, subvencije za električna vozila, krožno gospodarstvo, izobraževanje kadrov… Slovenski cilji bodo morali biti naravnani bistveno širše, dolgoročno in bistveno bolj domiselno, seveda z upoštevanjem drugih politik: Blažiti socialno stisko ljudi, povečati sredstva za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, a hkrati ne zmanjšati ambicij na področju okolja. Cena neukrepanja ali nizkih ciljev na tem področju bo namreč visoka, paa ne v denarnem smislu.« To so ključne stvari, ki bi jih morali imeti vsi nacionalni odločevalci v mislih pri oblikovanju strategij, je še dodatno pojasnila poslanka Joveva. Prav tako je izpostavila, da obstaja obilica idej, ki jih druge države že sedaj udejanjajo, od gradnje vetrnih elektrarn, večjega deleža solarnih panelov; med drugim sta, denimo, Francija in Nemčija napovedali skupne investicije v izgradnjo baterij, pa tudi investicij v proizvodnjo vodika kot alternativnega energenta. Potrebno si je zastaviti cilje v dolgoročni strategiji in jih zasledovati, če si resnično želimo leta 2050 živeti v brezogljičnem okolju.

Na koncu je omenila še, da je EU vsekakor vodilna sila na področju soočanja s podnebnimi izzivi, a da gre za globalni problem. »Globalno gledano bo precej odvisno od prihajajočih volitev v Združenih državah Amerike, na kar čaka tudi Kitajska

Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja